Jaz proti nam

22.04.2017|

Zadnje čase se srečujem z raznimi citati in govori, ki večinoma poudarjajo posameznika. Jaz lahko to, jaz zmorem ono itd. Je res najpomembnejši jaz? Kaj pa midva, mi?

Za mano je super sobota. Kljub relativno zgodnjemu vstajanju ob 7h, se je ta dan začel z dolgo nočjo. Malo crkljanja, skupni zajtrk, piknik s sodelavci, za zaključek pa še obisk 130. obletnice mozirskih gasilcev in prevzem nove cisterne, pa je dan mimo. Ko sem razmišljala, kako lepo sem se imela v družbi sodelavcev, s katerimi se razumemo tako dobro, da se neke sobote zberemo na pikniku, ali ko sem gledala gasilce ob njihovi slovesnosti, […]

Ko bom velika, bom …

08.04.2017|

Storytellerka. Vsebinka. Pisala in pripovedovala bom zgodbe. Zanimive zgodbe, takšne, kakršne pišejo npr. pri Pixarju …

Ko zaslišim besedo vsebina ali njen angleški prevod content, me zaščemi. Tam nekje globoko začutim, da je to nekaj, kar bi želela početi celo življenje. V vsebino me že 10 let vleče pisanje bloga, odkar pa imam doma dva fanta, ki uživata v poslušanju zgodb, si dajem duška tudi s pripovedovanjem oz. branjem. Uživala sem tudi ob druženju z otroki v celjski knjižnici, kjer smo lani imeli Ruske pravljične urice. Vse, kar mi manjka je, da odklenem domišljijo in kakšno zgodbo napišem še sama.

Pri ustvarjanju […]

Eureka na Dunaju

02.04.2017|

Še preden sva imela otroke, sva se veselila naših skupnih izletov. Zbirka sicer še ni zelo obširna, pa kaj za to. Saj smo še mlada družina in verjamem, da je pred nami še veliko takšnih in drugačnih izletov. Tokrat pa bo govora o Dunaju, kamor smo se odpravili na obisk k moji dragi sestri, ki je imela priložnost enomesečnega bivanja in dela v avstrijski prestolnici.

Večer pred izletom sva z mojim gospodom pripravila vse potrebno. Poleg nekaj sendvičev, jabolk in čokoladic sva v nahrbtnik pospravila še nekaj rezervnih oblačil za fanta, pijačo in knjigo pravljic za razvedrilo, če bi se nam pot preveč […]

Kako si? V redu, fajn …

15.03.2017|

No, ni čisto res. Utrujena sem in želim si, da bi se lahko za kakšen mesec ali tri odklopila. Odklopila od naprav in ljudi.

In zakaj potem na vprašanje, kako sem odgovarjam s frazo “v redu”? Zato, ker se mi enostavno ne da odgovarjati na vprašanja, ki sledijo, če rečem, da nisem dobro. Ali pa celo na tako popularno mnenje, da je naše počutje stvar odločitve. Ker ta “odločitev” pač ni tako enostavna, sploh če si z ljudmi v odnosih kot jih prinašajo statusi: mama, žena, snaha in (so)delavka, za povrh pa te na banki čaka še kakšen kredit.

Ko sem utrujena, […]

Dela prost, kulturni dan

08.02.2017|

Končno. Kulturni dan. Dan, ko mi ni bilo treba v službo zaradi kulture. Ker pogrešam umetnost, sem čutila, da moram vsaj delček tega prostega, kulturi posvečenega dneva nameniti ravno njej – umetnosti, kulturi.

Kultura oz. umetnost je nekaj, kar meni osebno daje zelo veliko. Veliko nečesa, česar ne znam opisati z eno samo besedo. Daje mi svobodo. Svobodo v glavi. Širi moj pogled. Podira meje moje tolerance. Sili me v razmislek. Razmislek o življenju, ki je večje od 8-urnega delovnika in gospodinjenja. Zaradi umetnosti sem bogatejša. Domišljam si, da zaradi umetnosti in kulture pikico bolje razumem druge ljudi, kulture, ponavljajočo se zgodovino.

Občudujem […]

Pavletu Uršiču v spomin

02.11.2016|

Pred nekaj dnevi sem se po dolgem času spomnila gospoda župnika, ki je bil eden mojih največjih učiteljev. Pavel Uršič (24. junij 1929 – 30. oktober 2016). Razmišljala sem, da moram ob naslednji priliki domače vprašati, če še sploh živi. Danes pa sem izvedela, da je 30. oktobra odšel domov.

V življenju srečamo veliko ljudi. Nekateri gredo le mimo, drugi se celo za nekaj časa ustavijo, z nekaterimi se družimo dalj časa, le redki pa so tisti, s katerimi preživimo večji del svojega življenja. Prvi gredo mimo, kdo izmed njih nam mogoče z nasmehom ali prijazno besedo celo polepša trenutek ali dan, […]