V prvem letniku srednje šole so nas v okviru vikend izleta v Italijo peljali tudi v Benetke. Vse, kar se spomnim, je bilo oblačno vreme, smrad, Doževa palača in majhni zeleni uhani, ki sem si jih kupila, a jih nisem nikoli kaj dosti nosila. Takrat Benetke name niso naredile posebnega vtisa, zato nisem nikoli prav razumela navdušenja nad njimi. Niti si nisem želela, da bi jih ponovno videla. Zadnjih nekaj let pa sem se večkrat spomnila nanje, ko sem kje zasledila kakšno novico o Beneškem bienalu1. Sloves, ki ga v sebi skriva besedna zveza Beneški bienale, je tako močan, da sem bila prepričana, da se bom z Benetkami še srečala. Ko sem v začetku letošnjega leta prebrala, da bo letos tam tudi Ai Weiwei, glavni junak moje sinološke diplome, ni bilo nobene možnosti več, da obisk svetovne razstave prestavim na kakšno od naslednjih edicij.

Doževa palača in Most vzdihljajev.

 

 

Kako do Benetk v lastni režiji?

Nič lažjega. Pogledaš zemljevid, malo posrfaš po internetu in razmišljaš o različnih možnostih, kako priti do samega prizorišča, na koncu pa za kakšen konkreten nasvet vprašaš še prijatelje na družbenih omrežjih2 Med predlogi, da a) parkiramo v Benetkah v parkirni hiši Tronchetto in do parka Giardini na drugem koncu mesta odplujemo z vodnim avtobusom oz. ladjo (vaporetto), b) da pustimo avto že v Trstu in se do Benetk odpravimo z vlakom, sva izbrala opcijo c) da se parkiramo nasproti železniške postaje v mestu Mestre, se do Benetk odpeljemo z vlakom, do cilja pa odplujemo z vaporettom. Dejstvo, da sva imela s seboj tudi Filipa je govorilo v prid temu, da pridemo z avtom čim bližje cilju. Poleg tega je bila tudi končna izbira relativno poceni. Za parkirnino v Mestrah smo dali 12 €, enosmerna vozovnica za vlak je bila 1,2 € po osebi, enosmerna vozovnica za vaporetto pa 7 € po osebi. Summa summarum sva za parkirnino in prevoz do parka Giardini in nazaj do mesta Mestre plačala 30,8 €.3

Ker smo se osredotočili predvsem na Bienale, smo zelo verjetno veliko najpomembnejših turističnih znamenitosti Benetk enostavno izpustili. Na poti od parka Giardini do železniške postaje na čisto drugem koncu mesta smo se ustavili ob Arsenalu, vrgli oko na Most vzdihljajev, se fotografirali pred Doževo palačo, se s kolono premaknili do vhoda v cerkev sv. Marka, a se obrnili proti cilju, ko so nam povedali, da moramo nahrbtnik oddati v garderobo, prečkali Veliki kanal – Canal Grande čez most Rialto, šli skozi tržnico Rialto in se zaradi otrokovega joka, ki je sporočal, da je utrujen in zaspan, osredotočili na smerokaze za Piazzale Roma, ki so nas pripeljali do mosta pred železniško postajo Santa Lucia. Po sedmih urah Benetk smo se odpeljali nazaj domov.

  1. Med osnutki imam poleg objave o Ai Weiweijevih delih, ki smo jih videli, tudi objavo o Beneškem bienalu. []
  2. Še enkrat hvala za vse odgovore. Še posebej tistim, ki so se s konkretnimi odgovori odzvali na twitterju. []
  3. Celoten izlet pa nas je stal: 60 € (bencin) + 18,9 € (cestnina) + 50 € (2 vstopnici za Bienale) + 20 € (kosilo) + 19 € (drobnarije) + 30,8 € (beneški prevoz) = 198,7 €. []