Končno spet malo sama

20.06.2014|

Odkar imava dva fantiča, me večkrat prešine, da ne morem razumeti, da obstajajo pari, ki želijo svoj odnos rešiti z otroki. Resno. Če fant in punca oz. mož in žena že pred otrokom nimata dobrega odnosa, si ne predstavljam, da bi ga izboljšala po rojstvu svojih otrok. Otroci te okupirajo. S tem ne mislim čisto nič slabega. Ampak dejstvo je, da gre del vsakega starša z otrokom za kakšno leto na pavzo. Ni več časa za osebne hobije. Tudi časa, ki sta ga novopečena starša prej lahko namenjala drug drugemu, je manj. Manj za pogovor, manj za kakšen sprehod, izlete je […]

Same babe pod magnolijami

19.07.2012|

Odkar sem se preselila v zgornjesavinjski konec mi postaja Velenje nekakšen nadomestek za Ljubljano. Do tam imam približno 15-20 minut vožnje z avtom. Hm, to je tako, kot če bi šla s kolesom iz Šiške do centra1. Očitno sem predolgo živela v mestu, da me ne bi zaznamovalo, zato sem vesela, da je Velenje tako blizu. Še bolj pa me veseli, da se v tem mestu dejansko dogaja marsikaj zanimivega. Vem, da je poleti povsod nešteto takšnih in drugačnih prireditev in dandanes ima že skoraj vsaka vas svoj (mini) festival. Medtem ko sem zamudila vse […]

  1. Pogrešam ljubljanske kolesarske steze … []

Scout Niblett

24.11.2010|

V Trubarjevo hišo literature, ki se je v strogem centru Ljubljane, na Stritarjevi 7, odprla v začetku septembra 2010, sem prvič vstopila zaradi privilegija, da sem med peščico srečnežev uspela dobiti vstopnico za koncert glasbenice Scout Niblett. Večer je bil enostavno pravljičen. Prava glasbena poslastica, ki mi bo vsekakor ostala v spominu.

Koncert je bil poseben prav v vseh pogledih. Majhen prostor z 80 ljudmi, brez odra, ki bi delal fizično razliko med nadvse zanimivo, odlično glasbenico in publiko. Vse to je poskrbelo za izjemno posebno vzdušje, v katerem smo se – vsaj na začetku se je zdelo tako – vsi […]

Preprosto Tweak Bird

16.10.2010|

Že dolgo mi ni piskalo v ušesih, že dolgo nisem tako smrdela po cigaretih, že dolgo je odkar sem bila tik na tem, da izgubim glas (kar se pri meni zgodi res zelo redko) in že dolgo nisem bila na kakšnem koncertu. Vse to so bili razlogi, da sem se v petek1, kljub ne najboljšemu zdravju, odločila, da si grem napolnit ušesa z živo godbo. Ponovni koncert bratske naveze Tweak Bird2 je bil idealen izgovor tudi za cigaretni smrad, ki se je skozi vse plasti oblačil prilepil na mojo kožo. […]

  1. 15. oktober 2010 []
  2. s prvim koncertom si nisva bila usojena []

Armenija v Šiški

24.04.2010|

Ne vem, koliko skupnega imata oz. sta imela festival Armenija od blizu, ki se že od decembra 2009 poteka v hramu slovenske kulture, in koncert armensko-ruske zasedbe Deti Picasso, ki se je ponovno vrnila na naše male odre. Verjetno jima je skupna le država, ki jo še do junija predstavljajo v Cankarjevem domu in je hkrati tudi država, iz katere prihajata gonilni sili slikovitih Picassovih otrok, sestra in brat Arutyunyan.

Z Armenijo sem se prvič – tako zares – srečala ravno zaradi koncerta, ki so ga imeli Deti Picasso v okviru Trnfesta 2008. Spomnim se, da so me tistega avgustovskega večera tako začarali, da sem si kupila kar dva njihova albuma in jih dodobra preposlušala. V njihovi glasbi je nekaj, kar me vznemirja in pomirja hkrati. Ob njihovih rockersko psihadeličnih zvokih me odnese v svet čustev. Nekam, kjer se počutim tako zelo dobro, tako zelo doma. Nekaj takega sem občutila tudi na koncertu 22. aprila, ko so Deti Picasso gostovali v Kinu Šiška.

[…]

Nick Oliveri, Cojones, Ana Plamenita, petek trinajsti …

14.11.2009|

Petek trinajsti je bil dolg dan, ampak tudi eden lepših dni v zadnjem času. Najprej sem se odpravila do Cankarjevaga doma, kjer je potekal razstavni sejem Frankfurt po Frankfurtu, nad katerim sem bila razočarana. Vem, da sejem ni kriv, da jaz na tisti majhni stalaži, ki je gostila Kitajsko, nisem našla potencialne teme za sinološko diplomo. Ampak vseeno sem nekako pričakovala, da bo večja ponudba knjig na temo Kitajske, če je bila Kitajska dežela v gosteh. Ostalih knjig je bilo kar nekaj in medtem ko sem prebirala knjigi o sodobni kitajski umetnosti, sem stala nasproti miz, kjer so ljudje oddajali naročila. Moram reči, da je bilo oddanih kar nekaj naročil.

Zdaj čakam še na knjižni sejem, ki se bo odvijal od 25. do 29. novembra. Mogoče pa tam dobim kakšno diplomsko idejo :)

Po sejmu je sledil čaj s sošolko z rusistike, s katero se nisva videli že vsaj 3 leta. Po čaju je bil že čas za kosilo, ki sva si ga sestrsko privoščili s sestro. Po kosilu in klepetu pa nazaj na kolo in domov. Na poti sem se ustavila še pri Isteniču, da bi kupila njihovo rdeče vino Modri duet, ki mi je bilo do zdaj od vseh vin, kar sem jih kdaj pila, najboljše. Žal ga niso imeli, ampak eno steklenico sem vseeno potrebovala, ker sem se kmalu zatem dobila z gospo Zino. Po tem, ko sva se našli, sva klepetali dve uri. Bilo je tako zelo prijetno in res sem neizmerno vesela, da sva se spoznali, ker je gospa Zina ena super gospa. Pa še rusko zna ;)

Ana Plamenita

[…]