Jaz proti nam

22.04.2017|

Zadnje čase se srečujem z raznimi citati in govori, ki večinoma poudarjajo posameznika. Jaz lahko to, jaz zmorem ono itd. Je res najpomembnejši jaz? Kaj pa midva, mi?

Za mano je super sobota. Kljub relativno zgodnjemu vstajanju ob 7h, se je ta dan začel z dolgo nočjo. Malo crkljanja, skupni zajtrk, piknik s sodelavci, za zaključek pa še obisk 130. obletnice mozirskih gasilcev in prevzem nove cisterne, pa je dan mimo. Ko sem razmišljala, kako lepo sem se imela v družbi sodelavcev, s katerimi se razumemo tako dobro, da se neke sobote zberemo na pikniku, ali ko sem gledala gasilce ob njihovi slovesnosti, […]

Ko bom velika, bom …

08.04.2017|

Storytellerka. Vsebinka. Pisala in pripovedovala bom zgodbe. Zanimive zgodbe, takšne, kakršne pišejo npr. pri Pixarju …

Ko zaslišim besedo vsebina ali njen angleški prevod content, me zaščemi. Tam nekje globoko začutim, da je to nekaj, kar bi želela početi celo življenje. V vsebino me že 10 let vleče pisanje bloga, odkar pa imam doma dva fanta, ki uživata v poslušanju zgodb, si dajem duška tudi s pripovedovanjem oz. branjem. Uživala sem tudi ob druženju z otroki v celjski knjižnici, kjer smo lani imeli Ruske pravljične urice. Vse, kar mi manjka je, da odklenem domišljijo in kakšno zgodbo napišem še sama.

Pri ustvarjanju […]

Kako si? V redu, fajn …

15.03.2017|

No, ni čisto res. Utrujena sem in želim si, da bi se lahko za kakšen mesec ali tri odklopila. Odklopila od naprav in ljudi.

In zakaj potem na vprašanje, kako sem odgovarjam s frazo “v redu”? Zato, ker se mi enostavno ne da odgovarjati na vprašanja, ki sledijo, če rečem, da nisem dobro. Ali pa celo na tako popularno mnenje, da je naše počutje stvar odločitve. Ker ta “odločitev” pač ni tako enostavna, sploh če si z ljudmi v odnosih kot jih prinašajo statusi: mama, žena, snaha in (so)delavka, za povrh pa te na banki čaka še kakšen kredit.

Ko sem utrujena, […]

Pavletu Uršiču v spomin

02.11.2016|

Pred nekaj dnevi sem se po dolgem času spomnila gospoda župnika, ki je bil eden mojih največjih učiteljev. Pavel Uršič (24. junij 1929 – 30. oktober 2016). Razmišljala sem, da moram ob naslednji priliki domače vprašati, če še sploh živi. Danes pa sem izvedela, da je 30. oktobra odšel domov.

V življenju srečamo veliko ljudi. Nekateri gredo le mimo, drugi se celo za nekaj časa ustavijo, z nekaterimi se družimo dalj časa, le redki pa so tisti, s katerimi preživimo večji del svojega življenja. Prvi gredo mimo, kdo izmed njih nam mogoče z nasmehom ali prijazno besedo celo polepša trenutek ali dan, […]

Ne sodi knjige po platnicah

19.10.2016|

Kolikokrat ste se že zmotili, ko ste si o nekom ustvarili podrobno sliko s pomočjo nečesa, kot na primer: načina, kako je nekaj povedal nekomu, kako se je oblekel, kaj po navadi je za malico, ker si je izbrala barvo las, ki se vam zdi neizmerno grda, zaradi smeha, objav na Facebooku ali pesmi, ki jo je mrmraje fušal/-a. Trapastih razlogov za ustvarjanje mnenj o ljudeh, ki jih ne poznamo, je veliko, kajne. Mi pa si z užitkom ustvarjamo lastne zgodbe, brez da bi jih preverjali.

Mene so ljudje presenetili že neštetokrat. V pozitivnem in tudi negativnem smislu. Zato se vedno znova […]

Dnevnik samostojne podjetnice: Epilog

01.10.2016|

Težko je znova začeti, če človeka toliko časa ni bilo … Pa ne da sem iz vaje, ali da mi je zmanjkalo tem za pisanje, sploh ne, le … Mogoče je vsega preveč in je treba stvari najprej spraviti v nekakšen red v mislih, preden jih lahko zapišem v smiselno besedilo z glavo in repom. Poleg tega je za pisanje potreben navdih in navdih imam največkrat takrat, ko nimam dostopa do računalnika in časa za tipkanje.

Nazadnje sem pisala dnevnik samostojne podjetnice in tistima dvema bralcema, ki sta občasno še zašla h Kandeli, sem obljubila poročilo o tem, kako se bo […]