Kako si? V redu, fajn …

15.03.2017|

No, ni čisto res. Utrujena sem in želim si, da bi se lahko za kakšen mesec ali tri odklopila. Odklopila od naprav in ljudi.

In zakaj potem na vprašanje, kako sem odgovarjam s frazo “v redu”? Zato, ker se mi enostavno ne da odgovarjati na vprašanja, ki sledijo, če rečem, da nisem dobro. Ali pa celo na tako popularno mnenje, da je naše počutje stvar odločitve. Ker ta “odločitev” pač ni tako enostavna, sploh če si z ljudmi v odnosih kot jih prinašajo statusi: mama, žena, snaha in (so)delavka, za povrh pa te na banki čaka še kakšen kredit.

Ko sem utrujena, […]

Pavletu Uršiču v spomin

02.11.2016|

Pred nekaj dnevi sem se po dolgem času spomnila gospoda župnika, ki je bil eden mojih največjih učiteljev. Pavel Uršič (24. junij 1929 – 30. oktober 2016). Razmišljala sem, da moram ob naslednji priliki domače vprašati, če še sploh živi. Danes pa sem izvedela, da je 30. oktobra odšel domov.

V življenju srečamo veliko ljudi. Nekateri gredo le mimo, drugi se celo za nekaj časa ustavijo, z nekaterimi se družimo dalj časa, le redki pa so tisti, s katerimi preživimo večji del svojega življenja. Prvi gredo mimo, kdo izmed njih nam mogoče z nasmehom ali prijazno besedo celo polepša trenutek ali dan, […]

Ne sodi knjige po platnicah

19.10.2016|

Kolikokrat ste se že zmotili, ko ste si o nekom ustvarili podrobno sliko s pomočjo nečesa, kot na primer: načina, kako je nekaj povedal nekomu, kako se je oblekel, kaj po navadi je za malico, ker si je izbrala barvo las, ki se vam zdi neizmerno grda, zaradi smeha, objav na Facebooku ali pesmi, ki jo je mrmraje fušal/-a. Trapastih razlogov za ustvarjanje mnenj o ljudeh, ki jih ne poznamo, je veliko, kajne. Mi pa si z užitkom ustvarjamo lastne zgodbe, brez da bi jih preverjali.

Mene so ljudje presenetili že neštetokrat. V pozitivnem in tudi negativnem smislu. Zato se vedno znova […]

Dnevnik samostojne podjetnice: Epilog

01.10.2016|

Težko je znova začeti, če človeka toliko časa ni bilo … Pa ne da sem iz vaje, ali da mi je zmanjkalo tem za pisanje, sploh ne, le … Mogoče je vsega preveč in je treba stvari najprej spraviti v nekakšen red v mislih, preden jih lahko zapišem v smiselno besedilo z glavo in repom. Poleg tega je za pisanje potreben navdih in navdih imam največkrat takrat, ko nimam dostopa do računalnika in časa za tipkanje.

Nazadnje sem pisala dnevnik samostojne podjetnice in tistima dvema bralcema, ki sta občasno še zašla h Kandeli, sem obljubila poročilo o tem, kako se bo […]

2016

22.12.2015|

Dragi moji,

želim vam da bi božične praznike lahko preživeli v družbi svojih najbližjih, brez telefonov v rokah in na ušesih ter s čim manj televizijskega programa.

V letu 2016 pa vam/nam želim, da bomo zdravi, optimistični, proaktivni, pripravljeni pomagati sočloveku, hvaležni … v glavnem … vse dobro!

Objem,
Katarina Кандела

Dnevnik samostojne podjetnice: Ali dobro vsebino potrebujejo samo veliki?

06.11.2015|

Že dalj časa se na pol poslovno na pol ljubiteljsko ukvarjam z vsebino. Zato rada preberem tudi kaj na temo vsebinskega marketinga ali “strokovno” content marketinga. Ko pozorno pogledamo velika podjetja, vidimo, da nam servirajo polno vsebine, ki se dotika različnih področij našega življenja. Zakaj? Zato, ker nas želijo obdržati kot svoje stranke, kupce. Vse več je namreč dokazov, da samo dobra vsebina, s katero se bodo naše stranke čim bolj poistovetile, poskrbi za konstantno prodajo, zbuja želje in v naših glavah ustvarja pozitivne misli o določeni znamki.

Na primer … Zadnje čase s tega vidika podrobneje spremljam “Več kot fer. […]