Od zdaj naprej hodiva v Ljubljano le še na obiske. Nič več ni ljubljanske postelje, ki bi čakala, da se utrujena uleževa vanjo. Ampak, če se je treba do postelje odpeljati uro daleč, tudi ni tako hudo. Sploh zvečer ne, ko je cesta skoraj prazna in sva imela dobro uro zatem, ko sva se odpravila iz Ljubljane, že umite zobe.

Če bodo vsi izleti v glavno mesto tako lepi, kot je bil prvi, potem naj jih bo veliko. Tako kot pravi najin frizer, če je to trpljenje, naj kar traja :)  Na Alijev frizerski stol se redno usedam že toliko let, da si sploh ne predstavljam, da bi mi glavo umile druge roke. Ali je pač Ali, jaz pa sem človek, čigar naklonjenost si lahko pridobite dokaj hitro. In jo tudi obdržite. Frizer je bil sicer le eden od razlogov, da sva se odpravila na celodnevni izlet v Ljubljano in do njega sva prišla šele po puščanju krvi. Nato je sledil sprehod do Prešerca in naprej do prenovljenega Kongresnega trga. Privoščila sva si kos pice in se v želji za čim bolj udobnimi stoli odpravila naprej ob Ljubljanici. Med kofetkanjem sva opazovala okolico in ugotovila sem, da že celo večnost nisem sedela v centru mesta v popolnoma uživantskem smislu.

ljubljana

ljubljana

Med gledanjem naokoli, opazovanjem ljudi, stavb in mirno plapolajoče zastave na ljubljanskem gradu sem opazovala še rdečo nit, ki je bila speljana od vrat trgovinice Nitiniti do dveh stolov, ki sta stala skoraj na istem vrtu, kjer sva srkala kavo. Joj, kako me je mamila tista rdeča nit. Zahotelo se mi je plesti in prav z veseljem bi stopila skozi vrata tiste male trgovinice ter si kupila kakšno volno. A kaj, ko imam toliko drugega dela, ki mi sicer tako zelo smrdi, ampak ga moram opraviti. Ne, ne verjamem v to, da, kar je treba, ni težko … Zame je težko in ko samo pomislim na to, me zgrabi mešanica histerije, panike, gnusa, strahu in slabosti.

ljubljana

Kljub vsemu ni tega lepega dneva v Ljubljani moglo pokvariti prav nič. Kofetkanju je sledil sprehod nazaj mimo Prešernovega trga. Čeprav sva se odločila, da bova šla na lov za kakšnim kosom oblačil, naju je pred frančiškansko cerkvijo zaustavil ulični umetnik iz Avstralije. A žal si zaradi večerje, za katero smo bili dogovorjeni, nisva mogla ogledati njegove točke v celoti. Sva pa zato spoznala Pippo, potem sva se dobro najedla, napila limonade in za zaključek naplesala na Trnfestu ob ritmih brass banda Lapins Superstar iz Pariza, ki so naredili pravi žur.

ljubljana

O, ja. Še se bomo videli, Ljubljana! Hvala za čudovit dan in odlično družbo!