V petek, 26. novembra 2010, smo se iz Ljubljane proti Dunaju, kjer smo se počasi in pozorno sprehodili po razstavi Fride Kahlo1, odpeljali okoli 7:30. Na Dunaj smo prispeli po štirih urah. Preden smo parkirali v parkirni hiši, smo si “privoščili” še enourni izlet po ulicah avstrijske prestolnice. Naslednjič si bomo namesto tega izleta raje izbrali smer Wien Favoriten2) in ne Wien Inzersdorf, ki nas bo po južni dunajski avtocesti pripeljala skoraj čisto do parkirne hiše Park & Ride Erdberg. To parkirišče smo iskali, ker 24-urno parkiranje tam stane 3 €, poleg tega pa je na drugi strani ceste postaja podzemne železnice3, ki vas v 10 minutah dostavi do centra mesta.

Med lutanjem smo spet naleteli na prijaznega “brata” iz bivše skupne države … “Trebate li pomoč?” je z nasmehom na obrazu rekel, ko smo se vzporedno z njim ustavili pred rdečim semaforjem. A ker smo ravno nekaj trenutkov pred njegovo ponudbo zagledali smerokaz do parkirne hiše, smo se samo nasmehnili, povedali, da smo ravnokar našli, kar smo iskali, se zahvalili in že je bila zelena. Srečni, da smo končno prispeli, smo izrekli nekaj krepkih o čudnih dunajskih prometnih oznakah4 Tako, kot ponavadi, je bila pot ven iz mesta tako enostavna, da bi jo zadeli tudi z zavezanimi očmi. Nekoliko nam je nagajal samo ledeni dež, ki je začel padati, medtem ko smo se mi z metrojem vračali iz centra proti avtu.

novembrsko jutro

Prvi postanek je bil na Tepanjah. Prva kavica, prvi sendvič in 7,5 evra za 10-dnevno avstrijsko vinjeto. Pogled na pokrajino, ki se je še skrivala v megli, je bil veličasten.

bank austria kunstforum -frida kahlo

Po 5 minutah hoje od metro postaje Herrengasse, smo prispeli do Bank Austria Kunstforuma. Pred vhodom je bila približno 30 metrov dolga vrsta, mi pa smo se z vstopnicami, ki smo jih kupili preko interneta (in doma natisnili, brez da bi muzeju za to plačali kakšen evro več) sprehodili do “posebnega” vhoda za nas in že smo lahko odšli na ogled.

frida kahlo v bank austria kunstforum - november 2010

Frida Kahlo je na Dunaj prišla že septembra 2010. Da jo ujamete imate samo še nekaj dni časa.

frida kahlo v bank austria kunstforum - november 2010

V muzeju je bila velika gneča. In to je edina fotografija, ki sem jo uspela narediti. Pa še to bi morala zbrisati s kartice, če se ne bi zagovarjala, da so mi na vhodu rekli, da lahko fotografiram, samo ne posameznih del.

frida kahlo v bank austria kunstforum - november 2010

Na razstavi smo videli 60 Fridinih slik, 20 predmetov (med drugim tudi nekaj nejenih oblek, ogrlico in porisan mavec), 80 risb in še lepo zbirko fotografij različnih fotografov, med njimi je tudi Fridin oče. Na fotografijah je Frida –  sama, z družino, z Diegom Riviero ali s kom drugim … Razstavne prostore smo zapustili skozi dobro založeno trgovino.

frida kahlo - magneti

V trgovini so prodajali “milijon” knjig o Fridi Kahlo, razglednice, magnetke, denarnice, nakit, lobanje … Lahko si kupil vse, kar vsaj malo spominja na Frido, ali vse, na kar so lahko natisnili podobo to izjemne umetnic in izjemne ženske.

frida kahlo - spominki

Denarnico, ki jo vidite na fotografiji, so prodajali za 130 €.

frida kahlo - spominki

Mogoče pa vam je bolj, kot kakšna denarnica, všeč verižica z različnimi podobami umetnice.

frida kahlo - spominki

Nekaj spominkov na temo izjemno uspešne razstave smo videli tudi v izložbah trgovin v bližini muzeja.

christkindlmarkt pred mestno hišo

Po razstavi, katere minusa sta bila gneča in posledično brezobzirni ljudje, ki se postavijo pol metra stran od slike in tik pred tebe, ko ravno bereš – še en ZELO VELIK minus razstave – miniaturne razlage slik, smo se odpravili po mestu. Najprej smo se sprehodili skozi Altwiener Christkindlmarkt, ki je takoj ob muzeju Bank Austria Kunstforum. Potem pa prišli do enega najbolj znanih božičnih sejmov na Dunaju – Christkindlmarkta pred mestno hišo.

punč z malinami

Ker nas je že zeblo, smo se vsaj za silo pogreli s punčem iz malin. Punč stane 3,5 €, kavcija za skodelico pa 2,5 €.

dunaj - burgtheater nasproti rathausa

Medtem ko smo pili drag, a dober punč, se je že stemnilo in gneča na sejmu je postala še malo večja.

dunajski tramvaj

Počasi smo se odpravili proti trgu Maria-Theresien Platz, kjer smo se sprehodili že čez tretji božični sejem tisti dan …

dvorišče museums quartierja na dunaju

Na drugi strani ceste, ki ločje Maria-Theresien Platz od MuseumsQuartierja, pa smo vstopili na zelo zanimivo dvorišče med modernimi muzeji …

museums quartier na dunaju

Tam smo pokukali na stezo “ledenega balinanja” …

typopassage wien v museums quartierju

… nato pa poiskali Typopassage – minimuzej, namenjen tipografiji – Typopassage.

typopassage wien v museums quartierju

V Typopassage je bila ob 18. uri otvoritev tretjega dela tipografske razstave. Nekoliko razočarani smo ugotovili, da razstavo sestavlja le pet plakatov oz. v celoti natisnjen katalog, ki ga je bilo moč kupiti za 2 €. Poleg kataloga pa si na cd-ju dobil še pisavo. Smo bili pa nad razstavo toliko bolj navdušeni naslednji dan, ko smo ugotovili, da je bil gospod, ki je pristopil do nas in nam razložil koncept razstave, nam povedal nekaj o gospodih, ki sta razstavljala, in da ne bo nikoli pozabil odlične večerje, ki jo je jedel v restavraciji ljubljanskega PEN-a, ko je v okviru Emzinovih delavnic predaval pri nas, sam gospod Erwin Bauer – vodja studia Bauer konzept & gestaltung, ki organizira te mini tipografske razstave.

zasnežena ljubljana

Večino poti domov (za vrnitev smo potrebovali 4 ure in pol) nas je spremljalo bolj ali manj intenzivno sneženje. Vsekakor pa je bilo na slovenski strani meje več snega, kot pri naših severnih sosedih. Bela pravljica se je začela ;)

Dunaj bo treba ponoviti še kdaj!

  1. iz muzeja smo prišli po dveh urah []
  2. tega NE smem pozabiti : []
  3. enosmerna vozovnica stane 1,8 €, mi pa smo si kupili kar 24-urno, ki velja tudi za ostali javni promet, in stane 5,7 € []
  4. sami smo bili najbolj krivi samo, ker smo zapeljali na napačen izvoz, nato pa smo se zaradi čudnih oz. slabih oznak, kljub dobremu zemljevidu mesta, naokoli vozili še kar nekaj časa … []