Ob prvi priliki si moram kupiti nov telefon, da bodo fotografije, ki jih naredim z njim, vsaj malo bolj spodobne. Čeprav so mi podobe, ki jih pripenjam v tale prispevek, pravzaprav všeč. Zapacane linije in barve, ki jih narava dobi tik po spomladanski nevihti, sem želela z instant instagram filtri še malo poudariti. Zato, da mi pričarajo vzdušje, ki je vladalo med nedeljskim sprehodom z malim budo.

Po s soncem obsijanem nebu so se podile gmote oblakov. Na jasno nebo so se pripodili beli oblaki. V naslednjem trenutku so jih prehiteli sivi in zadnji žarek sonca se je dokončno odbil nazaj v vesolje, ko so mimo pridrveli še črni. Močan veter je nehal božati travnike, se dvignil in oblake odpihnil stran. Sonce naju je spet lahko malo oslepilo in toplo pobožalo. A še preden sva si ogledala vse travniške lepote so naju že začele napadati debele dežne kaplje. Mali buda je začudeno pogledal proti nebu, jaz pa sem ga privila še bolj k sebi, pospešila korak in močneje teptala zemljo razmočene poljske poti. Ko sva prišla do prvih hiš, so se kaplje posušile in  s sosedovima deklicama, ki sva jih srečala, smo se klepetaje pospremili do doma.

Nedelje in sprehodi v dvoje so super. V troje so pa supersuper.

sprehod po nevihti sprehod po nevihti sprehod po nevihti sprehod po nevihti