Ko pride Miklavž, se pri nas začne december. To je še toliko bolj očitno zdaj, ko nisva več sama, ampak imava dva super sinova. Kaj je lepšega od pričakovanja in veselja, ki ga vidiš v otrokovih očeh … Kakor koli. Tudi letos smo se držali navade. Najprej je Roman dal komando, da je treba monotonost sivih dni, ki se kar niso želeli končati, treba razbiti s peko piškotov. Bili so tako slastni, da jih je zmanjkalo še preden smo uspeli skupaj reči: “Keks.” :)

Še isti večer sem iz kurilnice prinesla poleno in nanj na hitro nalepila 4 svečke in nekaj storžev. Hitro, enostavno in popolnoma razgradljivo. Takšen adventni venec je že lani odšteval tedne do božiča.

Piko na začetek veselega decembra pa je naredil obisk Miklavža. Naš Filip je bil očitno zelo priden, saj ga je sveti Miklavž obdaril kar 3-krat. Najprej smo se z dobrim možem in njegovim spremstvom srečali v dvorani kulturnega doma. Potem nas je osebno obiskal še doma. Svoje parklje pa je tako zelo ukrotil, da jim je Filip pred odhodom dal celo roko. Medtem ko smo spali, pa se je vrnil in na mizi, kamor smo nastavili sklede in krožnike z imeni, pustil darila za fanta in ostale člane razširjene družine.

Tako. Adventni venček imamo. Miklavž je bil. Zdaj potrebujemo še malo snega, obisk 3. Božičnega bazarja v Mozirju1, jaslice z dreveščkom in že bo tukaj novo leto.

Kaj pa vaš december?

  1. Kandela bo imela tam svoj ruski kotiček. Pripovedovala bo ruske pravljice in vse radovedneže učila rusko abecedo. Ali znate napisati svoje ime v ruski cirilici? []