Poletje 2010

14.07.2010|

Gladina letošnjega razburkanega poletja se je počasi začela umirjati in stvari se spet postavljajo v tirnice znotraj načrtov. Z julijem sem najprej nehala služiti denar, ker sem se odločila, da se bom posvetila izključno diplomi in jo v čim krajšem času spravila najprej v elektronsko obliko, nato na papir in na koncu z zagovorom še na potrdilo, ki bo govorilo o moji izobrazbi, s katero se bom v naslednjem koraku borila za službo. A življenje je dokaj nepredvidljiva reč in načrt, ki sem si ga zadala še pred julijem, je naredil en relativno velik ovinek.

[…]

Za Pusta smo izbrali oranžno šminko

13.02.2010|

Ko sem to čudovito soboto prišla ven na sonce, sem si zaželela, da bi trajalo in trajalo. Sončni žarki so imeli tako moč, da niso stalili samo nekaj snega, ampak so dodobra ogreli tudi moje telo in mi na lica po dolgem času privabili ljube pegice :)

Že cel teden sem spremljala vremensko napoved, ki je po sneženih dnevih napovedovala sončeno soboto. S Romanom sva jo izkoristila in pobegnila na obisk v Bohinj. Poleg odličnega kosila sva si privoščila še daljši sprehod, ki se je zaključil z delanjem snežaka.

[…]

Bohinj je plaval že tretje leto zapored

27.12.2009|

Bohinjcem, Primorcem in še nekaterim drugim Slovencem je za božič voda spet neposredno in posredno pokazala svoje zobe. Ko sem najprej gledala naraslo Savinjo, nato pa Savo in še opustošenje, ki ga je za sabo pustilo naraslo Bohinjsko jezero, me je vedno znova prešinjala misel, kako majhen je pravzaprav človek. Kot bi mi deroča voda govorila, naj si ne domišljam, da sem ne vem kako pomembna, ker me ona lahko odplakne, kadar koli se ji zljubi.

Tako sem zadnje dni z vsem zanimanjem spremljala novice, ki so prihajale predvsem iz zahodnega dela Slovenije in si želela, da bi se vse skupaj čim prej umirilo in da deroča voda ljudjem ne bi povzročila veliko škode. Močno deževje je ogromno razdejanje povzročilo tudi v Bohinju in nekaj časa se je zdelo, da 26. decembra sploh ne bom mogla priti do doma. Vendar se je vreme le umirilo in vsi, ki so zadolženi, da v takih razmerah ukrepajo, so se spet izkazali.

Ko sem že bila doma, sem predlagala, da si gremo malo ogledati, kaj je naredila voda na Ribčevem Lazu in v Ukancu. Po vaseh v Spodnji bohinjski dolini nisem želela hoditi, ker je bilo tam najhuje in verjamem, da so ravno firbci tisto, česar si domačini in gasilci, ki pomagajo čistiti razdejanje, v takih trenutkih najmanj želijo.

Česa takega še nisem videla in upam, da ne bom nikoli več. Kljub temu pa ugotavljam, da je to po septembru 2007 in oktobru 2008 že tretje zaporedno leto, ko je močno deževje naredilo razdejanje v Bohinju. Kar sem videla, je težko opisati z besedami, kljub temu, da je bilo najhujše že mimo. Zato sem v ta prispevek nametala 27 slik, ki bodo vsekakor povedale več, kot besede. Prva slika je zadnja od štirih fotogarafij, ki jih posnela kamera, ki na spletni strani bohinj.si oddajo sliko v živo. Kot zgleda, je po tistem naraslo jezero zalilo tudi računalnik, ki v čolnarni, kjer je kamera, oddaja aktualno sliko v svet. Vse naslednje fotografije pa so nastale izpod mojih prstov 26. decembra, dan po tem, ko je bilo v Bohinju in tudi drugod najhuje.

Na tem mestu bi rada napisala samo še tole. Ko smo se okoli 12. ure vračali iz Ukanca pritu Ribčevemu Lazu, nas je pred mostom pričakal velik zastoj, ki ga je povzročil obisk politične elite1. Ne vem, zakaj se niso postavili vsaj tako, da bi se v ozadju videlo še vedno zelo visoko gladino jezera. Kakor koli … vesela sem, da je naš župan, za medije končno povedal nekaj pozitivnega, ko je pozval ljudi, ki nameravajo v naslednjih dneh dopustovati v Bohinju, naj se nikar ne bojijo in pridejo.

Še zadnje … s klikom na sliko se bo le-ta povečala in tako si lahko v obliki galerije pogledate vse slike iz tega prispevka. Več slik je tudi tukaj.

SREČNO VSEM, ki vas je to deževje kakor koli prizadelo! Upam, da bodo vsi, ki ponavadi samo govorijo, res naredili kaj za sanacijo vaše škode …

[…]

  1. Premier Borut Pahor, obrambna ministrica Ljubica Jelušič, Bohinjec in poslanec Anton Urh (DeSUS), poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj, bohinjski župan Franc Kramar, Bohinjec in direktor PU Kranj Simon Velički in verjetno še kdo []

Dopusta je konec

21.12.2009|

Bilo je lepo in še bi. Ne spomnim se, kdaj sem si nazadnje vzela tri dni popolnoma zase. V Ljubljani se mi to zdi praktično nemogoče, zato sem odpeketala domov in si tri dni poleg nekaj pomoči pri domačih opravilih vzela popolnoma zase. Tako sem večino časa presedela pred ruskimi filmi s pletilkami v rokah.

Uspela sem pogledati celo vse štiri dele filma Vojna in mir, ki je leta 1968 dobil oskarja za tujejezični film in skupaj traja kar slabih 7 ur. Na trenutke je sicer rahlo dolgočasen, predvsem zaradi dolgih posnetkov vojskovanj, a vseeno pravi spektakel. Še posebej pa sem bila pozorna na Vjačeslava Vasiljeviča Tíhonova, ki je igral Andreja Bolkonskega. Gospod Tihonov je umrl 4. decembra 2009 star skoraj 82 let in sodeč po posnetkih na vesti.ru, je bil med Rusi zelo priljubljen. Neki gospod je novinarjem povedal, da se ga bo vedno spominjal predvsem zaradi tega, ker so vsi fantje, ko so bili še mladi, vedno želeli biti taki kot Tihonov. Pravi ruski idol. Sicer pa je takoj, ko vidiš Tihonova v Vojni in mir jasno, da je bil gospod neizmerno karizmatičen. Ni čudno, da se je Rostova Nataša zagledala vanj :)

Med pisanjem tega prispevka sem, seveda, še brskala naokoli in našla dokumentarni film o Tihonovu (za vse, ki znate rusko, film o njem lahko najdete tukaj), v katerem je sam, že kot starejši gospod, komentiral svoje vloge v filmih in gledališču. Tihonov je v dokumetarcu in v vseh odsekih iz filmov izražal nek neverjeten mir in nekaj, kar za moje pojme dela človeka velikega.

jutro v Bohinjski Bistrici, kjer sem čakala na avtobus

[…]

Sneg

04.12.2009|

Že cel dan gledam video posnetek v živo s kamere, ki je nastavljena ob Bohinjskem jezeru in se kot majhen otrok veselim jutrišnje sobote, ko bom zagledala dom obdan s snegom. Malo mi je samo žal, da bom domov prišla pozno popoldan, ko bo že vse skidano.

Škoda, ker tudi Ljubljane ni pobelil sneg, saj bi bila to odlična sprememba v prestolnici, ki že predolgo tiči v nekem sivem in turobnem vremenu. Kakšen dan je izza gostih oblakov pokukalo celo sonce … Kljub temu, da se glede svojega razpoloženja zelo nerada zgovarjam na vreme, se mi zadnje dni večrat zazdi, da […]

Kravji bal z zamudo

22.09.2009|

Nisem si mislila, da me bo Kravji bal tako zelo utrudil. Kljub temu, da sem bila tako utrujena, da sem skoraj prespala konec košarkarske tekme med Slovenijo in Grčijo, je bila nedelja popolna. Spet doma in po dolgem času spet nekaj znanih obrazov, po več letih spet koruzni žganci s kislim zeljem (čeprav sem si bolj kot zelje želela kislo mleko) in za večerjo še pravi in najboljši Bohinjski sir.

Še preden smo okusili radosti Kravjega bala, smo se ustavili na Bledu in si ogledali razstavo Dalíjevih grafik, ki bo dobila svoj prispevek na mojem blogu. Potem smo se odpravili naprej proti Bohinju, na drugo stran Bohinjskega jezera in se po navodilih redarjev parkirali na parkirišču kampa Zlatorog. Peš smo se odpravili naprej do hotela Zlatorog in sledili množici, ki je s prečkanjem mostu, kjer so pobirali vstopnino (3€), drla na prireditveni prostor.

najstarejša Bohinjska cika na Kravjem balu – 14 let

[…]