Po bohinjskih planinah: Zajamniki in Konjska dolina

09.09.2009|

Vročina je popustila in jaz si želim svežega zraka, močnejšega srca, nog, večjih pljuč in predvsem nedelj, ki jih bom izkoristila zase, ne za delo. V glavnem, moje telo je začelo pogrešati julijsko tridnevno hojo po hribih in kliče po novih aktivnostih ;) Bohinj pa je velika kotlina, obdana z vrhovi in planinami, ki ponujajo veliko možnosti za zanimive ture.

Zato sem izkoristila mamo, ki pozna veliko poti še iz svoje mladosti in ji naročila, naj si zamisli pot, ki bo trajala nekje od dve do tri ure. In smo šli. Moja starša in midva.

Naša pot: Sp. Podjelje, Strme, Zajamniki, Peči, Konjska dolina, Zg. Podjelje in Sp. Podjelje … klik za malo večjo sliko

[…]

Bilo je kratko, ampak sladko

13.08.2009|

Končno! Uspelo mi je zaplavati v Bohinjskem jezeru. Pa le ne bo šlo mimo še eno poletje, ne da bi okusila ta čar svežine.

krave, s katerimi sva si delila teritorij :)

[…]

Bohinj v kanalu

12.08.2009|

Prejšnji teden mi je spet uspelo malo pobegniti v Bohinj. Najbolj sem se veselila plavanja v jezeru, ampak na koncu sem ugotovila, da je voda še kakšno stopinjo premrzla in sem raje več ur samo posedala na obali.1 Bilo je res sproščujoče. Poleg tega pa sem ves čas opazovala padalce, ki so vzletali na Voglu in Vogarju ter pristajali na travniku ob jezeru. Bilo jih je res veliko.

bohinjsko sonce

[…]

  1. Šmetn, kot kaže bo šlo mimo še eno poletje, ko ne bom plavala v tem osvežujočem jezeru :( []

Žiga Koritnik: Jezero, The Lake

03.08.2009|

“Knjiga je nastajala štiri leta, kar pa ne pomeni, da nisem o tem projektu in knjigi razmišljal že veliko prej, saj v Bohinj hodim že celo življenje,” je ob skupnem ogledu razstavljenih fotografij na Ranču Mrcina povedal Žiga Koritnik, avtor čudovitih črno-belih fotografij, ki pisani Bohinj predstavljajo v vsej svoji veličini.

V soboto, 1. avgusta1 sem bila po dolgem času spet doma in splet naključij me je spodbudil, da sem si ogledala predstavitev čisto sveže knjige o Bohinju, kjer je zbranih 170 fotografij, ki so med sabo povezane s čudovito poezijo. Manežo na Ranču Mrcina v vasi Studor, kjer poletne petkove večere hladijo z ogledi raznih filmov, s koncerti, potopisnimi predavanji in gledališčem, so predelali v galerijo in na balah sena razstavili nekaj črno-belih fotografij iz zbirke fotografa Žige Koritnika, ki je drugače bolj znan po fotogafijah z jazz festivalov.

priprava

[…]

  1. 2009 []

Julijci: Komna, koča pod Bogatinom in Bogatinsko sedlo

18.07.2009|

Ura je začela vpiti, da je 5:15 zadnji čas, da vstanemo, nekaj malega pojemo, si opasamo nahrbtnike in odrinemo v visokogorje. Naša mama je bila tako dobra, da nas je zapeljala do koče pri Savici (653 m) odkoder smo se okoli 6:30 podali proti Komni. Za mizo na terasi pri domu na Komni (1520 m) smo se udobno namestili šele čez tri ure. Glede na to, da nismo ravno na vrhuncu s kondicijo, smo za vse poti porabili vsaj pol ure več, kot je pisalo na smerokazih.

Že veliko ljudi mi je reklo, da je pot do Komne dolgočasna in razvlečena. Res ni ravno kratka, ampak meni se je zdela prav zanimiva. Široka gozdna pot z okoli 70 ovinki je v primerjavi z nekaterimi drugimi potmi, ki sem jih prehodila v treh dneh v Julijcih, prav prijetna. Ko smo prišli do koče, smo se usedli na teraso, se preoblekli v suhe majice in si pripravili prvo hribovsko malico. Kmalu smo morali obleči tudi flise in vetrovke, ker je začel pihati močan mrzel veter. Da bi se pogreli, smo si naročili še čaj (1,60€). Po dobri uri smo se odpravili naprej proti koči pod Bogatinom (1513 m), ki je od doma na Komni oddaljena le 15 minut. Mi smo potrebovali malo več, a ne zaradi zahtevne poti, ampak zaradi fotografiranja pokrajine in raznovrstnih rož, ki so krasile pot.

smerokaz

[…]

Ni je lepše kotline na svet, kukr je Bohn

17.07.2009|

Ponavadi si zelo težko rečem, da bom nek določen čas imela dopust. Ampak že lani nama je kar uspelo, da sva si vzela tri dni čisto in samo zase. Odpravila sva se do Bavarske in do Bodenskega jezera, a ko sva se vrnila je bilo treba že razmišljati o študijskih obveznostih, zato najinega čudovitega izleta nisem opisala na blogu. Upam, da mi enkrat uspe tudi to :)

Letos naju je od dopusta bolj kot čas oddaljevalo finančno stanje, zato sva se odločila, da si vzameva dopust kar v Sloveniji. Odšla sva v hribe. S sabo sva vzela še mojo sestro. In sedaj ponosno izjavljam, da jaz, Bohinjka, vem točno kje je Komna in kako se pride gor. Vem tudi kako se pride od koče pod Bogatinom in do koče pri Triglavskih jezerih. Znam vas odpeljati tudi do enega od sedmih Triglavskih jezer, ki mu je ime Ledvička. Vem pa tudi, da sem čez Komarčo lezla prvič, zadnjič in nikoli več.

dvorišče pred Hostlom Pod Voglom
[…]