Diaspora kitajskih umetnikov se vrača domov (5. del)

27.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
5. THE CHINESE ARTISTS’ DIASPORA IS RETURNING TO CHINA. (str. 65 – 74)
Leta 2001 so kitajskega umetnika Cai Guo-Qianga, ki živi v New Yorku povabili, da pripravi zahtevno pirotehnično predstavo med vrhom Azijsko- Pacifiškega ekonomskega sodelovanja (APEC) v Shanghaiju. Pompozna predstava, ki jo je uprizoril Cai Guo-Qiang, je pomenila točko, na kateri se je spremenil uradni odnos do sodobne umetnosti in izseljenih umetnikov. Vse od leta 1986, ko je Cai emigriral na Japonsko in kasneje v ZDA, pa do leta 2001, ko so ga povabili naj pripravi omenjeno predstavo, je bilo razstavljanje njegovih del na Kitajskem prepovedano. Kmalu po APEC-ovi predstavi so mu v muzeju Shanghai Art Museum pripravili razstavo. To častno gesto je večina razumela kot znamenje, da kitajski umetniki, ki živijo v tujini, zdaj lahko razstavljajo v državnih muzejih po Kitajski.

[…]

Cenzura (je) im(el)a močan vpliv na kitajske umetnike (4. del)

14.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
4. GOVERNMENT CENSORSHIP HAS BEEN AN INFLUENCE ON CHINESE ARTISTS, AND SOMETIMES STILL IS. (str. 53 – 64)
Čeprav je Kitajska enostrankarska država z močno centralizirano politično strukturo, ne bi bilo prav, če bi rekli, da je odnos uradne stranke do kulture enovito represiven ali monoliten. V zadnjih dveh desetletjih (beri: od 1990 do 2008) je bil odnos uradne oblasti do sodobne umetnosti na Kitajskem tako spremenljiv kot državna družbeno-politična situacija in uradni interes za umetnost kot tako. Incident na Trgu nebeškega miru 4. junija 1989 je pripeljal do hude represije, ki so jo oblasti začele izvajati nad kitajskimi mediji in izobraževalnimi ter kulturnimi institucijami.  Dejstvo, da je v 80. letih oblast podprla eksperimentalno umetnost v državnih umetniških šolah, muzejih in art revijah dokazuje, kako zelo liberalen je postal umetniški svet na Kitajskem. Po incidentu na Trgu nebeškega miru pa so vsi, ki so zagovarjali eksperimentalno umetnost po vzoru Zahoda, postali marginalizirani ali so izgubili svoje pozicije. Dela umetnikov, ki so prej veljala za sprejemljiva, so sedaj po mnenju kitajskih oblasti predstavljala pretirano liberalizacijo in dvom v moč vladajoče stranke. Oblastniki so preiskali tudi studie in privatne razstave eksperimentalne umetnosti. Umetniki so bili pod močnim pritiskom – če je njihovo delo vzbudilo zanimanje policije, so jih največkrat kar aretirali in zaprli. Še posebej tvegani so bili performansi. Ma Liuming1, eden od pionirjev performasov, je bil aretiran, ker so ga prijavili sosedi. Vznemiril jih je njegov performans, v katerem se je pojavil gol. Golota pa je veljala za popolno tabu temo.

[…]

  1. izg. ma ljoumiŋ []

Promocija kitajske umetnosti (3. del)

07.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
3. MUSEUMS AND GALLERIES HAVE PROMOTED CHINESE CONTEMPORARY ART SINCE THE 1990s (str. 45 – 52)
Glavno vlogo promocije kitajske sodobne umetnosti v tujini so prevzeli muzeji. Prvi val razstav se je začel leta 1993. Gre za razstave v Hong Kongu, Sydneyju in Berlinu. Kasnejše razstave, ki so imele večji pomen za prepoznavanje kitajske umetnosti na Zahodu, so bile še v Bredi na Nizozemskem, v New Yorku, San Franciscu in Chicagu.

[…]

Kitajska sodobna umetnost je zelo raznolika (2. del)

30.03.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
2. CHINESE CONTEMPORARY ART IS MORE DIVERSE THAN YOU MIGHT THINK (str. 35 – 44)
Najprepoznavnjša umetniška stila iz kitajske sodobne umetnosti na Zahodu ostajata politični pop in cinični realizem. Vodilna predstavnika političnega popa sta Yu Youhan1 in Wang Guangyi, med pomembnješe umetnike spadajo še predstavniki ciničnega realizma, in sicer Liu Wei2, Zhang Xiaogang3 in Zeng Fanzhi4. Poleg njih so zelo prepoznavni tudi slikarji, ki ne pripadajajo nebenemu od omenjenih gibanj. To so: Chen Danqing5, Liu Xiaodong6, Yang Shaobin7 in Yu Hong8. Tudi oni so postali ljubljenci trga, njihova dela na dražbah dosegajo rekordne vrednosti, hkrati pa so postali tudi prave zvezde v domovini.

[…]

  1. izg. ü jouhan []
  2. izg. ljou wej []
  3. izg. džang šjaogang []
  4. izg. dzeng fandž∂ []
  5. izg. č∂n dančing []
  6. izg. ljou šjaodung []
  7. izg. jang šaobin []
  8. izg. ü hong []

Prepih

10.03.2010|

Čas teče, nič ne reče. Tukaj je že marec. Priprave na diplomo bolj stojijo, kot napredujejo. Tudi blog sameva. Treba bo narediti nekaj. Ja! Treba se bo spraviti v red, postaviti prioritete, pustiti, da ne tako zelo pomembne stvari odpadejo in prevladajo tiste, ki so res pomembne. Treba si bo organizirati čas in do potankosti izvesti sistem, ki zagotavlja kakovost in se glasi PDCA – Plan, Do, Check, Act. Ta koncept nam je na delavnici o sistemu kakovosti za nevladne organizacije (NVO) predstavila odlična predavateljica dr. Tatjana Žagar. Sistem PDCA se zdi tako zelo logičen. A hkrati zelo zahteven. Malo je sicer odvisno, koliko stvari moraš vključiti v prvo fazo planiranja, a vseeno vsako planiranje zahteva veliko časa. Kar je tudi najbolj pametno – bolj kot si splaniraš stvari, lažje jih boš nato izvedel tako, kot si si zamislil. Za vsak slučaj sta, potem ko že začneš delati, še vedno na voljo tudi čekiranje ali slovensko preverjanje in ukrepanje. Če stvari ne gredo po načrtu, je treba izvesti reorganizacijo, kar pa spet zahteva nekaj časa. Seveda je količina tega časa spet odvisna od (ne)natančnosti prvega načrtovanja. In tako smo ujeti v ta čudoviti krog kakovosti, ki nam, potem ko se ga enkrat navadimo in ga tudi prakticiramo, pomaga tudi pri tem, da ne pišemo takih prispevkov na blog :) Zadnji stavek samo kaže na to, da jaz koncepta PDCA še nisem ponotranjila :roll:

[…]

Sodobna umetnost se je na Kitajskem začela pred desetletji (1. del)

02.03.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
1. CONTEMPORARY ART IN CHINA BEGAN DECADES AGO (str. 14-34)

Zgodovina sodobne kitajske umetnosti sega v leto 1979. Ljudem, ki niso iz Kitajske, je včasih težko razumeti, da se je trg s sodobno kitajsko umetnostjo razvil šele pred nekaj leti1 in to brez sekundarnega trga, saj so umetniki kar sami skrbeli za prodajo svojih del. Vse to je razlog, da veliko zbirateljev in preprodajalcev domneva, da se pred tem časom na Kitajskem ni dogajalo nič.

[…]

  1. Glej Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja []