Službeni dopust v kraški Hiši posebne sorte

18.08.2011|

Čudno je, ko želi človek svetu povedati, kako lepo se je imel v času enotedenskega bivanja na Krasu, pa kar ne ve, kje naj začne in kaj naj napiše. V Hiši posebne sorte v majhni kraški vasici Kodreti smo preživeli šest nadvse zanimivih dni. V zavodu Zlata leta želimo skupaj z invalidi vzpostaviti prvi pravi samostojni spletni portal, namenjen invalidom in vsem, ki jih zanimajo tematike povezane s približno 160.000 Slovenci, ki jih družba zaradi različnih vzrokov označuje z besedo invalid. Ko sem se letos že drugič dlje časa družila s temi nadvse zanimivimi ljudmi, sem se ponovno zavedla, da sem polna nekih predsodkov in klišejev1, potem pa sem ugotovila, da bi se morala ob svojih problemih večkrat spomniti na to, da sem že samo zaradi dejstva, da je moje telo takšno, kakršno naj bi bilo, ena velika srečka!

Invalidi gor, invalidi dol … Mi si skupaj z njimi želimo predvsem pokazati svetu, da se ti ljudje sicer res velikokrat srečujejo z zelo zoprnimi stvarmi, a je med njimi vseeno polno takšnih, ki težave premagujejo tudi iz dneva v dan, če je treba in živijo veliko bolj kvalitetno življenje, kot tisti, ki smo “normalni”. Zato bomo z veseljem pomagali pri vzgoji spletnega portala Hefajst.si, ki se bo luč sveta zagledal v nekaj dneh, in bo namenjen vsem, ki bi na svet pogledati iz čevljev, ki jih nosijo invalidi. Na spletnem portalu hefajst.si bo poleg različnih pravnih nasvetov oz. predpisov, ki jih baje invalidi včasih poznajo premalo, da bi lahko uveljavljali še kakšno pravico več, še šport, kultura, turizem in še in še. Skupna točka vsem prispevkom bodo seveda invalidi. Če je med vami kdo, ki bi slučajno sodeloval pri ustvarjanju vsebin za hefajst.si, ali pa pozna koga, ki bi lahko na kakršen koli način prispeval k ustvarjanju tega portala, je lepo vabljen, da se nam oglasi.

[…]

  1. Ne, Katarina, invalidi niso samo tisti ljudje, ki so na vozičkih … []

Ljubljana

02.08.2011|

Od zdaj naprej hodiva v Ljubljano le še na obiske. Nič več ni ljubljanske postelje, ki bi čakala, da se utrujena uleževa vanjo. Ampak, če se je treba do postelje odpeljati uro daleč, tudi ni tako hudo. Sploh zvečer ne, ko je cesta skoraj prazna in sva imela dobro uro zatem, ko sva se odpravila iz Ljubljane, že umite zobe.

Če bodo vsi izleti v glavno mesto tako lepi, kot je bil prvi, potem naj jih bo veliko. Tako kot pravi najin frizer, če je to trpljenje, naj kar traja :)  Na Alijev frizerski stol se redno usedam že toliko let, da si sploh ne predstavljam, da bi mi glavo umile druge roke. Ali je pač Ali, jaz pa sem človek, čigar naklonjenost si lahko pridobite dokaj hitro. In jo tudi obdržite. Frizer je bil sicer le eden od razlogov, da sva se odpravila na celodnevni izlet v Ljubljano in do njega sva prišla šele po puščanju krvi. Nato je sledil sprehod do Prešerca in naprej do prenovljenega Kongresnega trga. Privoščila sva si kos pice in se v želji za čim bolj udobnimi stoli odpravila naprej ob Ljubljanici. Med kofetkanjem sva opazovala okolico in ugotovila sem, da že celo večnost nisem sedela v centru mesta v popolnoma uživantskem smislu.

[…]

Katarina

31.12.2010|

Tista nad Ljubljano. Po nekaj letih in raziskavah, kako sploh priti do izhodišča za izlet na Katarino, sva jo končno našla in tudi osvojila. Morala sva izkoristiti enega od teh čudovit dni, s katerimi nam je postregla mrzla zima, in malo pobegniti iz mesta. Hkrati sva odprla še sezono iskanja izgubljene kondicije, ki se je z londonsko gripo še bolj izgubila. Bo treba zlesti še na kakšen hrib preden jo bova spet našla. Jaz bom svoje zakrnelo telo raztegnila še z jogo in tekom na smučeh.

Veliko pametnega o Katarini ne znam povedati, razen to, da ima zelo lepo ime :) in da je bil vzpon nanjo pravi zimski užitek, po katerem imam spet občutek, da lahko diham. In zjutraj sem slišala, da je gori jasno in -4 °C. Če bi se radi nadihali tudi vi in imate avto, vam priporočam, da izberete pot, ki sva jo tudi midva. Do Katarine sva se odpravila po “stari” cesti iz Ljubljane proti Kranju. V prvem semaforiziranem križišču v Medvodah sva zavila levo in ko sva prečkala železnico, sva v križišču z ogromno tablami1 spet zavila levo in se nato držala smeri za Slavkov dom, kjer sva pustila najinega konjička. Nato sva se podala v smeri puščic in jim pridno sledila, dokler nisva po dobri uri hoje v daljavi zagledala majhne cerkvice na enem od vrhov. Kasneje sva ugotovila, da je to Sv. Jakob, ki ga bova obiskala ob naslednjem osvajanju Polhograjskega hribovja oz. Polhograjskih dolomitov.

prihod v Medvode, drugo zavijanje levo, sledenje smerokazom za Slavkov dom, izhodišče za vzpon na Katarino

[…]

  1. Glej spodnjo fotografijo. []

Obisk Fride Kahlo na Dunaju (fotozgodba)

29.11.2010|

V petek, 26. novembra 2010, smo se iz Ljubljane proti Dunaju, kjer smo se počasi in pozorno sprehodili po razstavi Fride Kahlo1, odpeljali okoli 7:30. Na Dunaj smo prispeli po štirih urah. Preden smo parkirali v parkirni hiši, smo si “privoščili” še enourni izlet po ulicah avstrijske prestolnice. Naslednjič si bomo namesto tega izleta raje izbrali smer Wien Favoriten2) in ne Wien Inzersdorf, ki nas bo po južni dunajski avtocesti pripeljala skoraj čisto do parkirne hiše Park & Ride Erdberg. To parkirišče smo iskali, ker 24-urno parkiranje tam […]

  1. iz muzeja smo prišli po dveh urah []
  2. tega NE smem pozabiti : []

Vzamem.

01.11.2010|

Pred kakšnim letom ali dvema sva se z Romanom zafrkavala, da če se bo kdaj želel poročiti z mano, me bo moral pred tem peljati v Logarsko dolino. Čeprav sva se že nekajkrat odločila, da se bova res odpeljala tja, nama jo je vedno zagodlo vreme ali pa je vmes prišlo kaj drugega. Zadnje dni oktobra pa je narava le postregla z nekaj sončnimi dnevi. Sprejela sva odločitev, se usedla v avto in se odpeljala v to dolino, o kateri sem že tolikokrat slišala same lepe stvari. In zdaj, ko me je odpeljal v Logarsko dolino in tudi naokoli po Solčavski panoramski cesti, se lahko tudi poročiva :)

Že med vožnjo proti cilju sva se pogovarjala, da bova prav gotovo še kdaj prišla v te kraje, ki niso samo odlična začetniška točka za hojo v gore, ki sestavljajo Kamniško-Savinjske Alpe, ampak ponujajo tudi Pravljični gozd za najmlajše in polno drugih možnosti za sprehode ali kakšne druge športne aktivnosti. V neposredni bližini, pod goro Olševo, je na primer tudi jama Potočka zijalka, kjer so v začetku 20. stoletja odkrili 40 tisoč let staro bivališče jamskega človeka in različnih živali. V jami so našli tudi najstarejšo šivanko na svetu. Zanimivih stvari, ki jih lahko najdete v krajinskem parku Logarska dolina, pod katerega spadata še dve dolini – Robanov in Matkov kot – kraj Solčava in Podolševa s panoramsko cesto, je veliko preveč, da bi vse stlačili v en sam kratek izlet.

[…]

Vročina ne prizanaša niti Bohinju

17.07.2010|

Ker v Ljubljani nisem imela posebnih obveznosti, sem želela pred vročino pobegniti domov v Bohinj. A vročina tukaj ni nič manjša, samo malo bolj znosna je. Še najbolje se jo da prenašati, ko zaplavaš v osvežujoče hladnem Bohinjskem jezeru. Zadnje dni sem slišala že veliko različnih številk, s katerimi ponazarjajo temperaturo jezera. Sodeč po stopinjah v prejšnjih 20 letih mislim, da ima Bohinjsko jezero kakšnih 23 °C, več pa ne. Pa že to je za naše jezero visoka številka. Kakorkoli, če želite letos plavati v Bohinjskem jezeru, se odpravite tja zdaj, saj se temperature lahko zelo hitro spustijo že ob malo močnejšem dežju.

Prejšnjo sredo1 sva se z Romanom dopoldan hladila v jezeru, zvečer pa v kanalu na koncertu kubanskih Mariachi real jalisco, ki je bil za moj okus malo dolgočasen. Popestrili so ga šele razigrani belgijski skavti, ki so se prav tako prišli zabavat na Festival Kanal. Zaradi dolgčasa sva se odločila, da bova šla raje prej domov in bova naslednje jutro vstala zelo zgodaj ter se odpravila na razglednik Peč, kjer so bile posnete ene najlepših panoramskih fotografij Bohinjskega jezera.

[…]

  1. 14. julij 2010 []