2014

30.12.2013|

Za mano je živahno leto. 2013. Predčasen zaključek porodniškega dopusta, prva svečka na sinovi torti, spremljanje ponovne rasti lastnega trebuha, ideja o razširjanju samostojne podjetniške poti pred in med novim porodniškim dopustom, nekaj novih šiviljskih podvigov, neizmerna želja po udejanjanju vedno novih ustvarjalnih idej in nenehen boj s sprejemanjem realnosti, ki mi ves čas govori, da vseh idej in sanj ni mogoče uresničiti v času, ki sem si ga odmerila za posamezne stvari. Četudi sem se trudila biti realna.

Naše leto 2014 bo torej najbolj zaznamovano s prihodom drugega deteta. Zelo se ga veselim, istočasno pa se zavedam dejstva, da bo ponovno […]

Po nevihti

20.05.2013|

Ob prvi priliki si moram kupiti nov telefon, da bodo fotografije, ki jih naredim z njim, vsaj malo bolj spodobne. Čeprav so mi podobe, ki jih pripenjam v tale prispevek, pravzaprav všeč. Zapacane linije in barve, ki jih narava dobi tik po spomladanski nevihti, sem želela z instant instagram filtri še malo poudariti. Zato, da mi pričarajo vzdušje, ki je vladalo med nedeljskim sprehodom z malim budo.

Po s soncem obsijanem nebu so se podile gmote oblakov. Na jasno nebo so se pripodili beli oblaki. V naslednjem trenutku so jih prehiteli sivi in zadnji žarek sonca se je dokončno odbil nazaj […]

Mama

10.12.2012|

Odkar sem mama praktično nimam časa in energije, da bi ure in ure sedela pred računalnikom. Prej to ni bil noben problem … Če mi že uspe, pa hitro klikam po priljubljenih straneh, da bi prebrala in pregledala stvari, ki me zanimajo, a so ponavadi v času moje odsotnosti že zastarele. Včasih se glava in prsti zarotijo proti meni in želijo, da bi spet kaj spisala, a ko že mislim, da mi bo uspelo, se mali korenjak zbudi in spet sem za nekaj ur samo njegova.

O, ja. Otroci ti svet res postavijo na glavo. To ni kliše. To je resnica. […]

Vprašanje

03.10.2012|

Zdaj, ko se stvari umirjajo in ritma mojega časa ne urejam več sama, sem dobila vprašanje, če bo moj blog dobil kakšno novo objavo. Odgovorila sem le, da bo najbrž še nekaj časa bolj sameval. Trenutno me bolj kot pisanje mika branje. Pa še to le takrat, ko ne posvečam vse svoje pozornosti najinemu najdražjemu … Mogoče se pa zgodi, da se bom vrnila veliko prej, kot bi si mislili ;)

Z enega planeta na drugega

02.04.2012|

Kar neverjetno je, kako so se moje internetne navade skoraj čez noč spremenile odkar sem dobila prvo službo. Ko sem prišla domov, me brskanje po spletu ni več mikalo. Pojedla sem kosilo, ki ga je pridno kuhal mož, potem sem obležala v spalnici pred televizijo, zaspala še preden se je dnevnik ob 19h dobro začel in se zbudila tam nekje okoli 22. ure, se odvlekla do kopalnice, umila zobe, še zadnjič tisti dan obiskala wc, si nastavila budilko na telefonu in že je bilo treba vstati in pripraviti novo malico za v službo. Nič bolj me računalnik ni privlačil med […]

Upanje

24.10.2011|

Poznaš občutek, ko se ti zdi, da so tvoji možgani ujeti v nek krč, ki kar ne popusti? Ko se že najmanj eno leto skupaj, dan za dnem boriš, da bi s svojega vratu spravil tisti mlinski kamen, ki te vleče v reko in se ti zdi, da te bo vsak čas za vedno odplavilo, ko glava že klone, a vseeno zbereš še zadnje atome moči, da iz vode izvlečeš vsaj usta ali nos in v pljučih začutiš nekaj poživljajočega zraka …

Pred približno mesecem sem uspela osvoboditi svoj vrat. Vsaj tako se mi je zdelo, ko sem s sinološko diplomo […]