Šfitness

07.11.2011|

Fitnes me nikoli ni privlačil. Še vedno so moje prve asociacije na ta prostor kup vase zagledanih ljudi, ki se poti v enem prostoru ter primerja svoje mišice in najnovejšo športno opremo s tisto, v katero se lovijo potne kaplje ostalih telovadcev. Vem, moje asociacije so nadvse krivične in bolj ali manj napačne. Taka sem. Če vam paše fitnes, ga obiskujte. Nimam nič proti in zaradi tega ne bom zavrnila vašega vabila na kavo, samo trenirat ne bom šla z vami. :) Lahko pa se dogovorimo za obisk malo drugačnega fitnesa. Šiviljskega fitnesa. Šfitnessa. Tja grem takoj. Če bom le […]

šiv.šiv.šiv.kikla.dve!

04.11.2011|

Spisala sem življenjepis in prvo motivacijsko pismo in pred vrati je bil vikend, ki se je raztegnil v dodatna dva praznična dneva. Zato sem prerezala lepilni trak na škatli in na mizo nasproti bagatove višnje postavila elno. V roke sem vzela navodila in začela napeljevati prvo nitko. Ko so bili vsi sukanci na svojem mestu, sem pohodila pedalo in po kuhinji se je razlegel prijeten zvok entlarice. V hipu sem bila odločena – to mašinco je treba preizkusiti na “zaresnih” oblačilih ne le na nekakšnih flikah. Ko sem se znebila nekaj šivov, ki so name čakali že nekaj mesecev, sem bila pripravljena za šivanje popolnoma novega kosa. Iz odrabljene rjuhe, ki sem jo pred leti prinesla iz takrat še Hotela pod Voglom1, sem sešila krilo. Dodala sem mu žep, podlogo, dve manjši gubi, pas in oranžno zadrgo. Do popolnosti ji manjka samo še en dober sitotisk, ki ga bo dodala moja sestra kurjapolt.

[…]

  1. Hotel pod Voglom se je pred leti spremenil v enega boljših slovenskih hostlov. []

Jesenska zaščita za noge – HLAČE

11.09.2010|

Dragi dnevnik. Poletje se je neke noči kar poslovilo. Brez pozdrava. V našo deželo pa je prišla jesen. Njene barve so mi všeč in tudi njene temperature mi bolj odgovarjajo kot tiste, ki jih je s sabo vzelo poletje. Nastal je samo en mali problem. V omari imam samo dvojne hlače, ki so pripravljene na boj z nižjimi temperaturami, pa še to se bodo ene zdaj zdaj strgale med nogami. A denarja trenutno tudi nimam ravno dovolj za kakšno večje nakupovanje. Zato sem se odločila, da spet izkoristim znanje, ki mi ga je prineslo poletje …

[…]

Šivilja Kandela

18.08.2010|

Moje letošnje poletje je polno novih izzivov, ki kar nočejo, da bi se vrnila tista rutina, ki je prej delala dan enak dnevu. Po eni strani je to zelo dobro, saj akcije nikoli ni konec, po drugi pa me vse skupaj že pošteno utruja in utrujenost, ki se zadnji teden vleče iz jutra v večer in naprej v naslednje jutro mi včasih v oči privablja solze nemoči. Vendar tudi za pravo pritoževanje in tarnanje pravzaprav nimam ne časa ne energije, pa še vem, da ne bi prav nič pomagalo. Treba je naprej, ujeti ritem in čez nekaj tednov bo tukaj že jesen, ki bo prinesla spet svoje izzive :)

Na večer praznične nedelje se je končal eden od zanimivejših izzivov – SUPERTEČAJ šivanja v Kinu Šiška. Od petka do nedelje se nas je sedem punc dobivalo v Komuni, kjer smo hlastale za novim znanjem in včasih tudi za svežim zrakom, ki bi v naše možgane dovedel sveže molekule kisika, da bi mogoče malo hitreje razumele, kaj od nas hoče naša tršica Ana Malalan :)

Prvih osem ur, ki smo jih skupaj preživele v petek, smo se ukvarjale z izdelavo preproste torbe, na kateri smo se učile razne trike, ki se uporabljajo pri šivanju oblačil – zadrga, žepi, gubice, obroba, pas itd. Ostalo nam je samo, da doma preizkusimo še, kako se obrobi gumbnica.

[…]

Krojenje šestič: Prva stopnja zaključena

05.08.2010|

Nikoli si nisem znala prav dobro predstavljati sebe, da bi se prijavila na kakšen tečaj ali kaj podobnega in odšla tja sama, se spoznavala z novimi ljudmi … O tem sem sicer še največ razmišljala, ko sem prvič šla proti Kinu Šiški na SUPERTEČAJ krojenja. Ugotovila sem, da je najverjetneje vse skupaj odvisno samo od tega, koliko te na takšen ali drugačen tečaj ali srečanje vleče želja po novem znanju, po novih spoznanstvih. To je edino, kar šteje. Konec koncev se na tečaj krojenja nisem prijavila zato, da bi tam dobila nove prijateljice, ampak zato, da se naučim nekaj, kar si želim znati že tako zelo dolgo. Nova poznanstva potem tako ali tako pridejo kar sama.

In ravno zdaj, ko smo se malo bolj spoznale, ko je prihajanje v Kino Šiška postalo še nekaj več, kot samo pridobivanje novega znanja, ravno zdaj je konec. Zaenkrat. Kljub znanju, ki smo si ga nabrale pri Ani Malalan, ostajajo želje po še. Predvsem pa želje po realizaciji narisanih krojev, ki sledi tudi na SUPERTEČAJU šivanja. Ne vem, kako je z ostalimi, ampak jaz sem že kar malo naučakana in bi rada čim prej začela oblačiti sebe in mogoče še koga. Glede na to, da bom morala na tečaj šivanja počakati še en teden, me vse bolj grabi, da bi si že prej za probo zadala kakšen izziv. Ne prevelik, ampak tak, majhen.

Sicer je pa zdaj, ko smo se na zadnjem srečanju spopadle še s krojenjem hlač in zahtevnimi tutami (beri: kombinezoni :) ), res pravi čas, da predvsem sama sebi dokažem, da se lahko naokoli upravičeno postavljam z zelo estetsko izdelano SUPERDIPLOMO, ki smo jih dobile punce.

[…]

Krojenje petič: Žensko naredi obleka

04.08.2010|

Pri krojenju so neobdelane ostale samo še hlače. Na predzadnjem srečanju smo se namreč naučile, kako izrišemo kroj za obleko, ki smo jo morale sestaviti iz kroja za zgornji del telesa in iz kroja za krilo, kar smo se naučile že prejšnje ure. “Tako, zdaj smo pa uspele izrisati čisto pravi plašč našega telesa,” je povedala Ana Malalan, potem ko se ji je zdelo, da izrazi na naših obrazih niso več tako začudeni, kot so bili na začetku.

Jah, krojenje je prava umetnost, ki, tako kot veliko stvari, na začetku zahteva kar veliko truda in časa, a počasi se stvari začnejo zdeti lažje in bolj razumljive, na koncu pa vse skupaj postane že prava igra – kakšni gameboyi1, nintendi, wii-ji in podobne zadeve so prav brez veze v primerjavi s to umetniško igro :D

[…]

  1. vem, zastarel primer :) []