Trnfest, Trnfest in še enkrat Trnfest

10.08.2009|

Trnfest je eden najbolj popularnih in meni osebno eden najbolj simpatičnih festival nasploh. Letos se je dogajanje začelo že 28. julija in bo trajalo še vse do 30. avgusta, ko bodo konca verjetno najbolj veseli tisti, ki živijo v Trnovem :)

Trnfest 2009 sicer v programu ne ponuja veliko zadev, ki bi me še posebej zanimale, ampak konec koncev to sploh ni ovira, da se ne bi kdaj pa kdaj odpravila na dvorišče KUD-a France Prešeren, tam srečala koga poznanega in se ob klepetu in poslušanju muzike tudi odžejala v teh (zame) kar pasjih dneh.

Les Freres Burkinabes

[…]

40. rojstni dan Radia Študent

10.05.2009|

Devetomajsko soboto sem si rezervirala za praznovanje 40. rojstnega dneva Radia Študent. Dogajanje je bilo tako pestro, da nikakor nisem zmogla biti povsod. Videla nisem niti polovice vseh nastopajočih.

Program se je začel ob 16. uri pred Filozofsko fakulteto, kjer sva malo čez 17. uro ujela Janija Kovačiča in se po njegovem nastopu odpravila proti Prešernovemu trgu, kjer se je že ogreval madžarski nacionalni ciganski orkester Ferenca Sante, o čemer je nekaj pisal Tomica. Bili so res dobri, samo raje bi jih videla v nekem zaprtem prostoru, kjer bi se lahko zleknila v stol in uživala v melodijah, ki jih izvabljajo iz svojih godal. Ko je imel orkester pavzo, smo se z Ireno in Prisom, ki sta se nama pridružila, odločili, da odidemo na sladoledno osvežitev. Kasneje sva se midva s Piromanom vrnila nazaj na Prešernov trg in počakala da je orkester Frenca Sante zaključil svoj nastop1.

Še preden so godalci nehali igrati, je do naju prišel moški in naju vprašal, če sva Rusa. Videl je namreč oranžno-črn trak, ki sem ga ob 9. maju dobila v Rusiji in sem si ga dnevu primerno spet pripela na nahrbtnik. Ko sem mu povedala, da nisva Rusa in da sem trak dobila, ko sem bila v Moskvi, mu je postalo kar malo nerodno. Vse, kar sem izvedela od njega je, da je električar na ruskem veleposlaništvu. Potem se je dokaj hitro poslovil. Res škoda, da je bil tako sramežljiv.

Ana Pupedan

[…]

  1. Na tej povezavi, si oglejte novico o ciganskem orkestru. []

Tamara Vodopivec: Moskva ne verjame solzam 2. in igračke

26.02.2009|

Najprej je bil Natašin ples. Potem je bil Andrejev komentar. Sledili so mejli, ki s sabo niso prinašali vedno znova samo velikega veselja, ampak tudi prijetno povabilo, lepo poznanstvo in “igračke”  :D

[…]

Tamara Vodopivec: Moskva ne verjame solzam

16.02.2009|

Preko vez in poznanstev, ki so se napletla z blogom, sem dobila eno zelo lepo novico, ki je (spet) povezana za Rusijo :D

Namreč … 25. februarja 2009 se v Hotelu Mons v Ljubljani odpira fotografska razstava Tamare Vodopivec z naslovom Moskva ne verjame solzam. Tisti, ki malo bolj poznate rusko kulturo, ste prepoznali naslov, ki si ga je fotografinja izposodila pri istoimenskem sovjetskem filmu Moskva ne verjame solzam (Москва слезам не верит, 1979). Film režiserja Vladimirja Valentinoviča Menšova je leta 1980 dobil oskarja za najboljši tujejezični film. Isto leto si je film samo v Sovjetski zvezi ogledalo približno 90 milijonov ljudi. Film si lahko ogledate tudi vi, če ne drugače pa na internetu. Sploh, če znate rusko oziroma vas ne moti, da ni podnapisov …

Vrnimo se k razstavi, ki bo v Monsu na ogled od 26. februarja do 5. aprila 2009. Kot je bilo zapisano v sporočilu za javnost, bo Tamara Vodopivec tokrat predstavila “20 fotomontaž velikega formata, na katerih se izrisuje zelo oseben in nekoliko nadrealističen portet sodobne Moskve”. Približen občutek o ustvarjanju Tamare Vodopivec lahko dobite, če se sprehodite po njeni spletni strani (www.tamaravodopivec.com) , kjer je polno njenih umetniških fotografij. Eno sem si dovolila ukrasti :roll:

fotografija iz Druge stvarnosti
[…]