Zagrebško morje

03.07.2012|

Začelo se je z Jadranskim morjem, končalo pa z zagrebškim, kot pravijo centru Jarun, ki je z umetnim jezerom in urejenimi športnimi površinami pravo zatočišče različnih rekreativcev, ljubiteljev piknikov … Objavljam še drugi del dopustniških zapisov … :)
Zapisi z dopusta – celinski del
Zadnji dopustniški dan sedim v prijetno ohlajeni hotelski sobi v Zagrebu in čakam, da mine še kakšna ura, da se bova odpeljala do športno-rekreacijskega centra Jarun, kjer se dogaja še zadnji dan letošnjega glasbenega festivala INmusic. Pred nama sta še koncerta Mando diao in Franz Ferdinand, spanje, zajtrk in pot domov.

Čeprav je najin dopust trajal (le) osem dni, […]

Jadransko morje

02.07.2012|

Za mano je dopust. Na Hrvaškem. Najprej pet dni ob Jadranskem, nato še trije dnevi ob zagrebškem morju1. Bilo je vroče. Poletno in peklensko vroče in vesela sem, da sem spet doma, čeprav je tudi tukaj vroče. In niti klime ni :)

Zame je morja za nekaj časa dovolj. Jadransko magistralo sem videla (tokrat prvič), zadrske morske orgle sem slišala, naplavala sem se, celo 4 delfine sem videla (plavali so nekaj sto metrov stran od obale in ko sem jih zagledala, sem bila navdušena kot majhen […]

  1. To naj bi bilo drugo ime za športno-rekreacijski center Jarun na jugu hrvaškega glavnega mesta. []

Zagreb, mesto z milijonom src

25.10.2011|

V začetku oktobra sva se odpravila na službeno-dopustniški potep v prestolnico naših južnih sosedov. Čeprav sem bila v Zagrebu že prej, prvič, ko smo šli na razstavo ruske avantgarde, drugič pa smo Klovićeve dvore obiskali v času, ko so v tem nekdaj jezuitskem samostanu razstavljali dela Marca Chagalla, se mi je zdelo, da bi si ga morala enkrat ogledati čisto turistično. Tokrat se mi je ponudila priložnost, da skočim čez plot za prispevek v novi rubriki, ki so jo septembra uvedli v reviji Potepanja. Preden sva se odpeljala, sem podrobno pregledala zagrebške informacije na vseh mogočih spletnih straneh, obiskala sem ljubljanski sedež Hrvaške turistične skupnosti, kjer so mi dali zemljevid mesta, v Zagrebu sem se oglasila na lokalnem TIC-u, potem pa sem po čem zanimivem povprašala še natakarja, ki nama je postregel s kavo.

Med srkanjem kapučina sva se odločila, da si bova najprej ogledala center mesta in bolj na hitro obiskala glavne znamenitosti, potem sva se odpravila na sprehod po parku Maksimir in se za konec ustavila še v športno-rekreacijskem centru Jarun. Več podrobnosti o izletu si lahko preberete v naslednjih Potepanjih, ki izidejo (če prav vem) 28. oktobra. Tukaj sem objavila le nekaj fotografij, ki so nastale med potepanjem, a jih v tiskani verziji ne bo.

Na koncu najinega enodnevnega izleta sva se strinjala, da si je za to, da bi lahko Zagreb res doživeli, ne samo videli, treba vzeti vsaj 3 dni. Če imate radi naravo, pa kakšen dan več, ker zagrebška okolica z goro Medvednico ponuja polno zanimivih možnosti za rekreacijo. Če mi verjamete, si poglejte brošure o Zagrebu in njegovem zaledju.

[…]

Bližnje srečanje z Almo

17.02.2011|

V Celju sem bila v zadnjem letu že večkrat in to mesto mi postaja vedno bolj všeč. Ne vem zakaj, ampak tam se počutim dobro in odločena sem, da bom mesto nekega dne prav podrobno raziskala – v bližnji prihodnosti bo od mojega novega doma oddaljeno le približno pol ure vožnje. Takrat se bom povzpela tudi med zidove gradu, ki se dviga nad mestom in razmišljala o celjskih grofih, medtem pa uživala v razgledu. Vsekakor me bo v mesto ob Savinji kdaj pa kdaj zaneslo tudi na kakšno zanimivo razstavo ali predavanje. Mogoče si tam celo najdem službo. Kdo ve.

Zadnji skok do […]

Katarina

31.12.2010|

Tista nad Ljubljano. Po nekaj letih in raziskavah, kako sploh priti do izhodišča za izlet na Katarino, sva jo končno našla in tudi osvojila. Morala sva izkoristiti enega od teh čudovit dni, s katerimi nam je postregla mrzla zima, in malo pobegniti iz mesta. Hkrati sva odprla še sezono iskanja izgubljene kondicije, ki se je z londonsko gripo še bolj izgubila. Bo treba zlesti še na kakšen hrib preden jo bova spet našla. Jaz bom svoje zakrnelo telo raztegnila še z jogo in tekom na smučeh.

Veliko pametnega o Katarini ne znam povedati, razen to, da ima zelo lepo ime :) in da je bil vzpon nanjo pravi zimski užitek, po katerem imam spet občutek, da lahko diham. In zjutraj sem slišala, da je gori jasno in -4 °C. Če bi se radi nadihali tudi vi in imate avto, vam priporočam, da izberete pot, ki sva jo tudi midva. Do Katarine sva se odpravila po “stari” cesti iz Ljubljane proti Kranju. V prvem semaforiziranem križišču v Medvodah sva zavila levo in ko sva prečkala železnico, sva v križišču z ogromno tablami1 spet zavila levo in se nato držala smeri za Slavkov dom, kjer sva pustila najinega konjička. Nato sva se podala v smeri puščic in jim pridno sledila, dokler nisva po dobri uri hoje v daljavi zagledala majhne cerkvice na enem od vrhov. Kasneje sva ugotovila, da je to Sv. Jakob, ki ga bova obiskala ob naslednjem osvajanju Polhograjskega hribovja oz. Polhograjskih dolomitov.

prihod v Medvode, drugo zavijanje levo, sledenje smerokazom za Slavkov dom, izhodišče za vzpon na Katarino

[…]

  1. Glej spodnjo fotografijo. []

Napol medeni London

22.12.2010|

Še preden je bilo ohceti konec, sva ugotovila, da si bova lahko privoščila poročno potovanje. Greva v London, sva se odločila. In sva odletela. Za štiri dni. S sabo sva odnesla nekaj oblačil, dobro voljo in sonce. Vse je kazalo, da je pred nama še eno zanimivo potovanje. Dobre volje nista mogla pokvariti niti razmetana mlada Francoza, s katerima smo si delili sobo prvi dve noči.

[…]