Svet je en sam velik Pop Life

13.05.2010|

V Hamburgu sva se po obisku pri gospodu Ingu Lüthjensu v njegovi domači galeriji Art China zasidrala v kampu, namenjenem avtodomom v bližini Wilhelmsburga na jugu mesta. To je nekakšno hamburško predmestje, kjer živijo ljudje različnih barv, potez in verskih prepričanj. Zadnji dan, ko sva na postaji S-Bahna1 v Wilhelmsburgu čakala na enega od avtobusov, ki naju je odpeljal do kampa v bližini pokopališča Friedhof Finkenriek, sva ugotovila, da je večini tamkajšnjih prebivalcev najbrž skupna le muslimanska vera. Razmišljala sem, da verjetno še nikoli nisem bila v mestu, kjer bi naenkrat lahko videla toliko različnih ljudi – v Hamburgu živijo vsi, od Indijcev in ostalih Azijcev, Turkov in drugih prebivalcev Bližnjega vzhoda, do črncev z različno temno poltjo in Nemcev/Evropejcev. Najbolj lepo pa se mi je zdelo, da v zraku ni bilo čutiti prav nobene nestrpnosti. Tudi na metroju je bilo zelo mirno. Nobene napetosti, kakršno sem lahko začutila na primer v Moskvi.

Ker sva parkirala tako “daleč” od centra, sva imela seveda ta privilegij, da sva se morala peljati do glavnih atrakcij najprej z avtobusom (vožnja je trajala približno 15 minut), nato pa še z S3 (nadaljnjih 8 minut) do centra. Ker je celoten odsek proge S3 od Wilhelmsburga do glavne železniške postaje, kjer sva izstopila prvi dan, nad zemljo, sva že takoj dobila približen občutek, kako izgleda pristaniški Hamburg. Ko sva izstopila na Hauptbahnhofu, sva najprej poiskala Hamburger Kunsthalle – enega največjih in najpomembnejših hamburških muzejev. Tam je bila namreč na ogled razstava, posvečena umetnikom pop arta z naslovom Pop Life. Ker sem že doma izvedela, da bodo imeli v soboto, 8. maja2 ob 15:00 voden ogled za dodatne 3 evre (vstopnica je stala 10 evrov), sva se odločila, da si vstopnice priskrbiva še preden nama jih razprodajo. Ne glede na to, da sva bila pri muzeju že opoldan. Po ogledu razstave sva bila zelo vesela, da sva si privoščila tudi vodenje, saj sva na ta način veliko bolje razumela razstavljena dela.

[…]

  1. schnell Bahn oz. hitri vlaki v Hamburgu in njegovi bližnji okolici dnevno naredijo okoli 1000 poti, pokrivajo 140-kilometrsko mrežo, in prepeljejo približno 600.000 potnikov na dan []
  2. razstava je trajala le še do nedelje, 9. maja 2010 []

Willkommen im Hamburg, Art China!

09.05.2010|

Četrti dan (petek, 7.5.2010) sva bila dogovorjena z gospodom Ingom Lüthjensem, lastnikom privatne galerije v Hamburgu. Gospoda Lüthjensa sem spoznala preko spletne strani o njegovi galeriji Art China, ki je posvečena sodobni kitajski umetnosti, o kateri pišem diplomo. V njegovi spletni trgovini sem naročila eno knjigo in od takrat naprej sva bila na vezi. Omenila sem mu dopust na severu Nemčije in dogovorila sva se, da se s PiRomanom oglasiva pri njem, če oz. ko prideva v Hamburg. Še dobro, da ima PiRoman tako dober telefon, da sva bila v času najinega potovanja z gospodom v stiku kar preko mejlov.

Iz Niebülla do Hamburga sva morala prevoziti približno 200 kilometrov, za kar sva si vzela 4 ure. Malo preden sva se ob 11:00 opravila na pot, sva po radiu slišala, da ta konec tedna v Hamburgu praznujejo 821. obletnico pristanišča in pričakujejo, da bo zaradi vseh slovesnosti v mesto prišlo okoli milijon turistov. Če je bila strnjena kolona na avtocesti, ki se naredila kakšnih 15-20 kilometrov pred mestom, odraz povečanega turizma, ne vem. Kljub gostemu prometu se mi je zdelo, da smo se premikali relativno hitro in na dvorišču gospoda Lüthjensa sva parkirala pol ure kasneje, kot smo bili dogovorjeni prvotno. Gospod je že čakal, da nama razkaže tiste dele hiše, ki so spremenjeni v nekakšno zasebno galerijo na njegovem domu.

[…]

Moin, Sylt!

08.05.2010|

Tretji dan najinega 9-dnevnega potovanja sva končno prišla do cilja, ki sva si ga izbrala še preden sva se odpeljala iz Ljubljane. Zaradi slabe vremenske napovedi za petek, ki se je kasneje tudi uresničila, sva se odločila, da se nama na otok Sylt ne splača s kamperjem. Tako sva se izognila temu, da bi morala kamper zapeljati na avtovlak in za vozovnico plačati približno 140 evrov. Če ne bi imela rezervacije v kampu na skrajnem jugu otoka – v mestu Hörnum -, ki sva jo kasneje odpovedala, bi naju vlak prišel še kakšnih 40 evrov več. Za en dan na otoku se vsekakor ni splačalo zapraviti toliko denarja samo zato, da bi s sabo lahko odpeljala najin začasni dom na kolesih. Najprej sva mislila, da bova vseeno s seboj vzela kolesi, a ker je že zjutraj pihal tako mrzel veter, da nisem za nobeno ceno z glave želela sneti kapuce, sva se na koncu na Sylt odpeljala peš.

[…]

Langer Weg nach Norden

06.05.2010|

Z enodnevno zamudo, ker nekdo ni dostavil kamperja adrie matrix v dogovorjenem času, sva se v torek (4. maja 2010) končno odpravila na dolgo pot na sever Nemčije. Zato, ker se nama je ponudila priložnost, da prvič sprobava potovanje s kamperjem in da hkrati tudi stestirava enega novejših modelov adrijinih kamperjev – adria matrix. Na sever Nemčije, tja, kjer obale mondenega nemškega otoka Sylta oblikuje Severno morje.

[…]

Vse najboljše, Ewan McGregor

31.03.2010|

Pred kakšnima dvema mesecema mi je sošolec-rusist povedal za dokumentarec, ki sta ga na svoji poti okoli sveta posnela Ewan McGregor in njegov prijatelj Charley Boorman. Ker je bila poleg zanimivega koncepta – prepotovati 20 tisoč milj na motorju – omenjena tudi Rusija, čez katero sta se vsaj proti koncu komaj prebijala, je bilo treba serijo oddaj z naslovom Long way round najti. In to takoj!

Takšne oddaje meni osebno dajo veliko več, kot kar koli drugega, kar se vrti v škatlah, ki jih imamo že skoraj v vsaki sobi stanovanja. Čeprav se sama nikoli ne bi upala spraviti na kakšen […]

Sonce – Vodnikov razglednik – Koprivnik

10.02.2009|

9. februar je dan, ki ga je treba označiti na letošnjem koledarju. Po dolgih dolgih dneh oblačnosti in megle, kar se z dnem kasneje spet nadaljuje, smo dobili tisto pravo dozo sonca, ki smo jo čakali vse od srede januarja. Gospod Pečenko je pri vremenski napovedi povedal, da je bilo v Ljubljani od 14. januarja do 9. februarja 2009 samo 4,3 ure sončnega obsevanja! in napovedal konec sončnim dnem v bližnji prihodnosti. Zato sva bila včeraj zvečer še toliko bolj vesela, da sva ta čudoviti dan res izkoristila za odmor od vsakdanje norije in se odpravila v naravo.

Upam samo, da sonce ni preveč domišljavo in sedaj misli, da bomo imeli en dan njegovih toplih žarkov dovolj …

Triglav z gorenjske avtoceste

[…]