Marec.

17.03.2011|

Če je kdo na moj blog v zadnjem mesecu prišel večkrat, je verjetno opazil, da me ni :) Jah, tam nekje do julija me bo bolj malo. Ravnokar bo namreč naokoli že en mesec, odkar se pospešeno posvečam svoji sinološki diplomi in zadnje čase okoli sebe ne vidim skoraj nič drugega kot razne novice, no, bolj so zanimivosti o Kitajski in polno člankov, ki govorijo o Ai Weiweiju – mojem diplomskem izbrancu.

Nekaj časa med učenjem sem si vzela tudi za razstavo Izzvenevanje nekega obdobja, o poznobaročnem slikarstvu na Kranjskem, ki jo gosti Narodna galerija1. Saj je lepo in verjamem, da je ta del naše umetnostne zgodovine slabo raziskan, kar je zahtevalo še več vloženega truda v pripravo razstave, ampak nekako me ni najbolj prepričala. Mogoče zato, ker sem bila tam na otvoritvi, kjer je mrgolelo ljudi. Zdelo se mi je, da jih je veliko prišlo tja bolj zaradi druženja, kot zaradi same razstave, zato bom naslednjič poskušala takšne zadeve obiskovati ob drugih priložnostih.

[…]

  1. Več o razstavi bo napisano v aprilski reviji Potepanja []

Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja (zaključek)

30.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
CONCLUSION. (str. 83 – 90)
Kitajska sodobna umetnost ostaja prisotna na svetovni umetniški sceni. Skozi leta se je spopadala s pomanjkanjem podpore doma, a tudi ta situacija se v zadnjih letih izboljšuje. Kitajska oblast na vseh ravneh vedno bolj podpira svoje umetnike.

Zelo svetla prihodnost se kitajski umetnosti obeta tudi, če sodimo po dinamiki in številu raznih umetniških šol na Kitajskem, kjer so mesta predavateljev dobili nekoč zatirani umetniki in učitelji. Vzpodbudno je tudi dejstvo, da večina vodilnih umetniških šol, kamor nedvomno spadata tudi Central Academy of Fine Arts v Pekingu in The China Academy of Art v Hangzhouu, v svojih programih vsebuje tudi take umetniške prakse kot so performasi, instalacije in videi.

[…]

Svet zbira sodobno kitajsko umetnost (7. del)

29.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
7. THE WORLD IS COLLECTING CHINESE CONTEMPORARY ART. (str. 83 – 90)
Še nedolgo tega je bila najobsežnejša zbirka sodobnih umetniških del kitajskih sodobnih ustvarjalcev v rokah tujcev. Tisti, ki so začeli z zbiranjem omenjenih del, so zelo dobro predvideli, kakšno vrednost bodo nekoč imela dela sodobnih kitajskih umetnikov.

Eden izmed takšnih zbirateljev je v Švici rojeni Uli Sigg, ki je bil leta 1980 udeležen v prvem uradnem poslu, ki ga je Kitajska izvedla z nekim tujim podjetjem, poleg tega je bil med letoma 1995 in 1998 švicarski veleposlanik na Kitajskem. Danes v njegovi zbirki najdemo več kot tisoč del.

[…]

Kitajska ima vse več muzejev za sodobno umetnost (6. del)

28.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
6. CONTEMPORARY ART MUSEUMS IN CHINA ARE ON THE RISE. (str. 75 – 82)
Trenutno je na Kitajskem bolj malo muzejev posvečenih sodobni umetnosti. Večinoma gre za privatne prostore, saj je na Kitajskem zelo malo javno dostopnih zbirk sodobnih umetniških del. Še pred kratkim so državni sodobni muzeji funkcionirali kot začasne razstavne hale in niso zbirali ter razstavljali svojih kolekcij.

Med državne muzeje, ki razstavljajo in tudi zbirajo dela sodobnih kitajskih umetnikov, spadajo: National Art Museum v Pekingu, Shanghai Art Museum v Shanghaiju, Guangdong Museum of Art v Guangdongu in OCT Contemporary Art Terminal (OCAT) v Shenzhenu. Med zasebne muzeje s sodobno umetnostjo spadata shanghaiska Shanghai Museum of Contemporary Art in Duolun Modern Art Museum. V Pekingu najdemo Today Art Museum in Ullens Center for Contemporary Art, ki se nahaja na območju 798 – to je tovarna, prenovljena po načrtih francoskega arhitekta Jean-Michela Wilmottea. Center Ullens se ponaša z eno najbogatejših in najpomembnejših zbirk na Kitajskem. Sodobno umetnost zelo aktivno zbirajo tudi v zasebnih muzejih Square Art Museum v Nanjingu in v Zhengda Modern Art Museum v Shanghaiju.

[…]

Diaspora kitajskih umetnikov se vrača domov (5. del)

27.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
5. THE CHINESE ARTISTS’ DIASPORA IS RETURNING TO CHINA. (str. 65 – 74)
Leta 2001 so kitajskega umetnika Cai Guo-Qianga, ki živi v New Yorku povabili, da pripravi zahtevno pirotehnično predstavo med vrhom Azijsko- Pacifiškega ekonomskega sodelovanja (APEC) v Shanghaiju. Pompozna predstava, ki jo je uprizoril Cai Guo-Qiang, je pomenila točko, na kateri se je spremenil uradni odnos do sodobne umetnosti in izseljenih umetnikov. Vse od leta 1986, ko je Cai emigriral na Japonsko in kasneje v ZDA, pa do leta 2001, ko so ga povabili naj pripravi omenjeno predstavo, je bilo razstavljanje njegovih del na Kitajskem prepovedano. Kmalu po APEC-ovi predstavi so mu v muzeju Shanghai Art Museum pripravili razstavo. To častno gesto je večina razumela kot znamenje, da kitajski umetniki, ki živijo v tujini, zdaj lahko razstavljajo v državnih muzejih po Kitajski.

[…]

Cenzura (je) im(el)a močan vpliv na kitajske umetnike (4. del)

14.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
4. GOVERNMENT CENSORSHIP HAS BEEN AN INFLUENCE ON CHINESE ARTISTS, AND SOMETIMES STILL IS. (str. 53 – 64)
Čeprav je Kitajska enostrankarska država z močno centralizirano politično strukturo, ne bi bilo prav, če bi rekli, da je odnos uradne stranke do kulture enovito represiven ali monoliten. V zadnjih dveh desetletjih (beri: od 1990 do 2008) je bil odnos uradne oblasti do sodobne umetnosti na Kitajskem tako spremenljiv kot državna družbeno-politična situacija in uradni interes za umetnost kot tako. Incident na Trgu nebeškega miru 4. junija 1989 je pripeljal do hude represije, ki so jo oblasti začele izvajati nad kitajskimi mediji in izobraževalnimi ter kulturnimi institucijami.  Dejstvo, da je v 80. letih oblast podprla eksperimentalno umetnost v državnih umetniških šolah, muzejih in art revijah dokazuje, kako zelo liberalen je postal umetniški svet na Kitajskem. Po incidentu na Trgu nebeškega miru pa so vsi, ki so zagovarjali eksperimentalno umetnost po vzoru Zahoda, postali marginalizirani ali so izgubili svoje pozicije. Dela umetnikov, ki so prej veljala za sprejemljiva, so sedaj po mnenju kitajskih oblasti predstavljala pretirano liberalizacijo in dvom v moč vladajoče stranke. Oblastniki so preiskali tudi studie in privatne razstave eksperimentalne umetnosti. Umetniki so bili pod močnim pritiskom – če je njihovo delo vzbudilo zanimanje policije, so jih največkrat kar aretirali in zaprli. Še posebej tvegani so bili performansi. Ma Liuming1, eden od pionirjev performasov, je bil aretiran, ker so ga prijavili sosedi. Vznemiril jih je njegov performans, v katerem se je pojavil gol. Golota pa je veljala za popolno tabu temo.

[…]

  1. izg. ma ljoumiŋ []