Cenzura (je) im(el)a močan vpliv na kitajske umetnike (4. del)

14.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
4. GOVERNMENT CENSORSHIP HAS BEEN AN INFLUENCE ON CHINESE ARTISTS, AND SOMETIMES STILL IS. (str. 53 – 64)
Čeprav je Kitajska enostrankarska država z močno centralizirano politično strukturo, ne bi bilo prav, če bi rekli, da je odnos uradne stranke do kulture enovito represiven ali monoliten. V zadnjih dveh desetletjih (beri: od 1990 do 2008) je bil odnos uradne oblasti do sodobne umetnosti na Kitajskem tako spremenljiv kot državna družbeno-politična situacija in uradni interes za umetnost kot tako. Incident na Trgu nebeškega miru 4. junija 1989 je pripeljal do hude represije, ki so jo oblasti začele izvajati nad kitajskimi mediji in izobraževalnimi ter kulturnimi institucijami.  Dejstvo, da je v 80. letih oblast podprla eksperimentalno umetnost v državnih umetniških šolah, muzejih in art revijah dokazuje, kako zelo liberalen je postal umetniški svet na Kitajskem. Po incidentu na Trgu nebeškega miru pa so vsi, ki so zagovarjali eksperimentalno umetnost po vzoru Zahoda, postali marginalizirani ali so izgubili svoje pozicije. Dela umetnikov, ki so prej veljala za sprejemljiva, so sedaj po mnenju kitajskih oblasti predstavljala pretirano liberalizacijo in dvom v moč vladajoče stranke. Oblastniki so preiskali tudi studie in privatne razstave eksperimentalne umetnosti. Umetniki so bili pod močnim pritiskom – če je njihovo delo vzbudilo zanimanje policije, so jih največkrat kar aretirali in zaprli. Še posebej tvegani so bili performansi. Ma Liuming1, eden od pionirjev performasov, je bil aretiran, ker so ga prijavili sosedi. Vznemiril jih je njegov performans, v katerem se je pojavil gol. Golota pa je veljala za popolno tabu temo.

[…]

  1. izg. ma ljoumiŋ []

Promocija kitajske umetnosti (3. del)

07.04.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
3. MUSEUMS AND GALLERIES HAVE PROMOTED CHINESE CONTEMPORARY ART SINCE THE 1990s (str. 45 – 52)
Glavno vlogo promocije kitajske sodobne umetnosti v tujini so prevzeli muzeji. Prvi val razstav se je začel leta 1993. Gre za razstave v Hong Kongu, Sydneyju in Berlinu. Kasnejše razstave, ki so imele večji pomen za prepoznavanje kitajske umetnosti na Zahodu, so bile še v Bredi na Nizozemskem, v New Yorku, San Franciscu in Chicagu.

[…]

Kitajska sodobna umetnost je zelo raznolika (2. del)

30.03.2010|

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
2. CHINESE CONTEMPORARY ART IS MORE DIVERSE THAN YOU MIGHT THINK (str. 35 – 44)
Najprepoznavnjša umetniška stila iz kitajske sodobne umetnosti na Zahodu ostajata politični pop in cinični realizem. Vodilna predstavnika političnega popa sta Yu Youhan1 in Wang Guangyi, med pomembnješe umetnike spadajo še predstavniki ciničnega realizma, in sicer Liu Wei2, Zhang Xiaogang3 in Zeng Fanzhi4. Poleg njih so zelo prepoznavni tudi slikarji, ki ne pripadajajo nebenemu od omenjenih gibanj. To so: Chen Danqing5, Liu Xiaodong6, Yang Shaobin7 in Yu Hong8. Tudi oni so postali ljubljenci trga, njihova dela na dražbah dosegajo rekordne vrednosti, hkrati pa so postali tudi prave zvezde v domovini.

[…]

  1. izg. ü jouhan []
  2. izg. ljou wej []
  3. izg. džang šjaogang []
  4. izg. dzeng fandž∂ []
  5. izg. č∂n dančing []
  6. izg. ljou šjaodung []
  7. izg. jang šaobin []
  8. izg. ü hong []

Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja (uvod)

15.02.2010|

Do mene je končno priromala težko pričakovana knjiga Melisse Chiu Chinese Contemporary Art – 7 things you should know, ki bo ena izmed alinej v poglavju sinološke diplome z naslovom Literatura. Ker je knjiga v angleščini in ker se je že pri prejšnji diplomi pokazalo, da je sprotno delanje zapiskov, izpiskov, povzetkov, hitrih prevodov raznih knjig zelo pametno početje, sem se tokrat odločila, da bom grobe prevode vsakega poglavja posebej objavljala kot prispevke na blogu. Tako bom sama imela nekaj gradiva zbranega na enem mestu, poleg tega pa bodo ti teksti mogoče prišli prav še komu drugemu. Predvsem zato, ker je o teh stvareh na internetu sicer kar nekaj napisanega, a ne v slovenščini …

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
INTRODUCTION
Včasih se zdi, da ne mine niti teden, ne da bi mediji objavili kakršen koli članek povezan s sodobno kitajsko umetnostjo. Cene na dražbah, ki podirajo rekorde, so odličen material za bombastične naslove, hkrati pa tudi dajejo veljavo delom, katerih avtorji bi o takšnih zneskih v času nastanka prodanih del, lahko le sanjali – čeprav so bila nekatera izmed teh del narejena šele pred nekaj leti. Zato ni težko razumeti umetnikov, ki so nad uspehom na trgu in v medijih presenečeni. Trgovanje oz. dražbe z deli kitajskih umetnikov so se zares začele šele leta 2005, ko je avkcijska hiša Christie’s v okviru svojih vsakoletnih dražb v Hong Kongu prvič imela Dražbo azijske sodobne umetnosti (Asian Contemporary Art sale). Dražba je bila velika uspešnica. S prodajo sodobnih del so zaslužili 18 od skupno 90 milijonov dolarjev. Več denarja, kot so pričakovali, so iztržili za umetnike, kot so na primer Zhang Huan1, Yan Pei-Ming2, Yue Minjun3 in še nekaj drugih. Naslednje leto je nekaj podobnega v New Yorku ponovila avkcijska hiša Sotherby’s in prodala za več kot 13 milijonov dolarjev azijskih umetnin. Pri tem so cene nekaterim umetnikom glede na leto prej še bolj zrasle. V nasledjih letih pa je samo kitajska umetnost postala tako zelo prepoznavna, da so se lahko na dražbah v New Yorku, Londonu, Hong Kongu in celo v Pekingu, kjer se je začel vzpostavljati domači trg za sodobno umetnost, prodajala samo dela kitajskih umetnikov.

[…]

  1. izg. džang huan []
  2. izg. jên pejmiŋ []
  3. izg. juê minđun []

Wang Guangyi: Če boste moja dela 20 let kazali ljudem, vam jih podarim

25.01.2010|

Z enim najpomembnejših sodobnih kitajskih umetnikov, Wangom Guangyijem, sem se srečala okoli novega leta, ko sem iskala temo za sinološko diplomo. Takoj mi je padel v oči. Predvsem zaradi svojih zanimivih plakatov, na katerih je zmešal simbole kitajske kulturne revolucije, ki jo je doživel tudi sam, in vplivnih sodobnih blagovnih znam z Zahoda. Začela sem raziskovati in ugotovila, da je celotna sodobna kitajska umetnost zelo zanimiva. Na trenutke tudi zelo pronicljiva in včasih že čisto na meji dobrega okusa. Vsekakor pa ni treba, da smo veliki poznavalci sodobne kitajske umetnosti in družbe, da v delih raznih umetnikov in umetnic ne bi opazili močnega družbenega vpliva.

O sodobni kitajski umetnosti bom verjetno v naslednjih mesecih še pisala, saj se ji bom morala zaradi diplome še bolj posvečati, ta prispevek pa je namenjen prevodu intervjuja z Wangom Guangyijem. Če nič drugega bo to del mojih zapiskov za diplomo …

Pred intervjujem, za katerega žal nisem uspela ugotoviti, kdaj je nastal1, še kratka predstavitev umetnika:
Wang Guangyi 王广义 se je rodil leta 1956 v provinci Heilongjiang 黑龙江. S ciklom Velika kritika oz. Great Criticism 大批判2 se je vpisal med najpomembnješe sodobne kitajske umetnike. S tem ko Wang natančno kombinira tipične simbole dveh popolnoma nasprotnih si ideologij, komunizem in potrošništvo kritizira in ju s tem hkrati tudi zanika. Wang Guangyi je študiral slikarstvo na Umetnostni akademiji v provinci Zhejiang 浙江. Danes pa živi in dela v Pekingu 北京. Njegova dela so mednarodno priznana, lahko bi celo rekli, da so postala neke vrste ikone.
Začnimo z intervjujem …

Wang Guangyi, eden od pionirjev gibanja kitajski politični pop in hkrati eden najvplivnejših sodobnih kitajskih umetnikov, je Lynn Zhang, urednico ArtZineChina.com, pričakal na vratih svojega studia. Pred studiem v predmestju Pekinga je polno kipov z motivi iz kulturne revolucije – več kot ducat rjasto obarvanih mladih moških in žensk v revolucionarnih položajih, za katere se zdi, da stražijo območje ali pa vsem, ki se znajdejo tam, govorijo: “Tukaj so dela Wanga Guangyija. Pazite se!”

Guangyi je sproščeno kadil, odšel v studio, se usedel na zofo, prekrižal noge in se pripravil na vprašanja, ki jih je zanj pripravila urednica Lynn Zhang.

Lynn Zhang: S čim se trenutno ukvarjate?

Wang Guangyi: Sedaj delam nekaj drugačnega. V svojih delih sem dolgo uporabljal znane blagovne znamke. Od zdaj naprej tega ne bom več počel. Te blagovne znamke sem uporabljal, ker sem mislil, da imajo zelo močan vpliv na Kitajsko. Zdaj, ko je minilo že nekaj časa, pa mislim, da se ta vpliv zmanjšuje. Vse večji vpliv na družbo pa dobiva umetnost.

Lynn Zhang: Kdo oz. kaj je vplivalo na vaša dela na začetku vaše umetniške poti?

[…]

  1. verjetno ne pred 2008 []
  2. da4 pi1pan4 – številke označujejo tone, v katerih je treba izgovoriti posamezno besedo oz. zlog []

Španska mojstra v Ljubljani: Picasso & Clavé

24.01.2010|

Ljubljana se še do 28. februarja1 oz. do 4. aprila 20102 lahko pohvali z razstavama dveh pomembnih španskih umetnikov. Prvi je vsem (bolj ali manj) znani Pablo Picasso, veliki umetnik in lomilec mladih ženskih src, drugi pa Antoni Clavé, oblikovalec plakatov, slikar in kipar.

Razlog, da sem se na razstavi odpravila med prvimi oz. še preden je bila za javnost odprta tudi razstava Picassovih grafik v Mestnem muzeju Ljubljana,3 je bila nova prijetna naloga. Za februarsko številko revije Potepanja sem morala napisati članek o omanjenih razstavah.

Mestni muzej Ljubljana

[…]

  1. Razstava Antonija Clavéja je od 15. januarja do 28. februarja 2010. []
  2. Razstava Pabla Picassa traja od 21. januarja do 4. aprila 2010. []
  3. Clavéja so odprli 15. januarja 2010. []